Holandski mojster na tržaškem gradu
Danes bodo v obnovljenih prostorih nekdanje konjušnice miramarskega gradu v Trstu odprli razstavo grafik slovitega holandskega slikarja in grafika Rembrandta van Rijna (1606-1669) z naslovom “Rembrandt, vrezati svetlobo - mojstrovine grafike”. Razstava bo odprta do 7. oktobra.
TRST> Grafike holandskega mojstra so bile pred tem razstavljene v Pavii.
Razstavljene Rembrandtove grafike izvirajo iz zasebne zbirke grofa Luigija Malaspineiz Sannazzara (1754-1835), intelektualca in prosvetljenega mecena svojega časa, ki jih je ob smrti zapustil javnosti. Zdaj zanje skrbi občina Pavia, oziroma tamkajšnji Mestni muzeji. Malaspinova zapuščina sicer obsega več kot 5000 likovnih del neprecenljive umetniške vrednosti takšnih mojstrov kot so Dürer, Rembrandt, Mantegna, Marcantonio Raimondi in drugi.
Razstavo v Miramaru je organiziralo deželno Nadzorništvo za varstvo kulturne in spomeniške dediščine Furlanije-Julijske krajine v sodelovanju z Mestnimi muzeji iz Pavie in združenjem za promocijo kulture Alef.
V razstavnih prostorih nekdanje konjušnice bo mogoče občudovati nekatere Rembrandtove mojstrovine - med njimi Potret Jana Sixa (1647), Avtoportret s šalom okrog vratu (1633), Avtoportret ob oknu (1648), in še zmeraj enigmatičnega Fausta (1652). Razstavljenih bo tudi nekaj grafik Albrechta Dürerja (Rojstvo Device, Jezus izžene trgovce iz templja). Skrbnica razstave Laura Aldovini je povedala, da hočejo s tem nazorno prikazati, v kolikšni meri je Dürer vplival na kasnejše Rembrandtovo ustvarjanje. Ne samo Dürer, temveč tudi Lucas van Leyden, Pieter Brueghel in Andrea Mantegna so bili Rembrandtovi umetniški zgledi. Vendar je holandski slikar v primerjavi s svojimi učitelji vnesel novo kakovost, novo prefinjeno tehniko grafičnega ustvarjanja. Danes bi temu rekli “posebni efekti”, ki so podobam na sliki dali novo izraznost, globino, predvsem pa svetlobo. Rembrandt je bil mojster svetlobe.
Njegove grafike so bile v 18. stoletju najbolj iskane likovne umetnine, zanje so se potegovali največji zbiratelji umetnin tedanjega časa. Med najbolj vztrajnimi je bil prav italijanski grof Malaspina, ki je veliko let preživel v Nemčiji - v lovu za mojstrovinami holandskega slikarja.
ROBERT ŠKRLJ
