“Hvaležen sem, da sem se vrnil iz taborišča in lahko pričeval”

LJUBLJANA > Znanstveni simpozij, posvečen Slovenski tržaški literarni šoli, ki se bo začel danes ob 11. uri v Mestni hiši, sta pripravili Mladinska knjiga in Cankarjeva založba pod pokroviteljstvom ljubljanske občine. Lani, na 100. rojstni dan Borisa Pahorja, ko so predstavljali monografijo Tako sem živel, je predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tomšič napovedal, da naj bi čez leto dni odprli Trg Borisa Pahorja. Pa je pisatelj pripomnil, naj bo, če že mora biti, to Trg slovenske tržaške literarne šole. In dodal, da bi bilo dobro pripraviti kakšen simpozij, na katerem bodo strokovnjaki predstavili zgodovino in pomen slovenskega književnega ustvarjanja v Trstu.

Slovenska literarna šola v Trstu

Izraz “L' École littéraire Slovene di Trieste” je sicer prvič uporabila Antonia Bernard, ki je na Pahorjevo pobudo za francosko literarno revijo napisala članek o slovenskih književnikih v Trstu.

Simpozij Slovenska tržaška literarna šola se bo začel z voščilom Borisa PahorjaAlojzu Rebuli. Marija Pirjevec bo zgodovinsko orisala književno ustvarjanje na Tržaškem, Elvio Guagnini je svoje predavanje naslovil Tržaška literarna 'črta' v slovenskem jeziku, Dragan Živadinov pa bo govoril o konstruktivistih in Kosovelu. Revijo Slovenka in slovenske avtorice v Trstu bo predstavila Katja Mihurko Poniž, svoja razmišljanja pa bodo predstavili še Miran Košuta, Evgen Bavčar, Ana Toroš in Tatjana Rojc, ki bo govorila o tržaškosti v poeziji Miroslava Košute.

Pisatelj pravi, da mu je ljubše poimenovanje Slovenska literarna šola v Trstu, ker je v njem prostor bolj jasno nakazan: “Slovenska literarna šola v Trstu je potrditev našega obstoja. Kot kaže, je to sprejel tudi Trst, za našo skupnost pa je to pomembno, saj imamo od 16. stoletja - torej od Bonoma in Trubarja, prek Kosovela, Bevka, Bartola, ženskih avtoric, Rebule, mene in vse do mladih -, na književnem področju Slovenci v tem mestu pa tudi na območju Gorice in Vidma kaj pokazati,” je prepričan Pahor, ki meni, da so v zadnjih treh desetletjih obstoj te šole dokazali tudi prevodi del slovenskih pisateljev iz Trsta v številne tuje jezike.

Leta niso moja zasluga

Na vprašanje, kako pričakuje svoj prvi rojstni dan v novem stoletju, pa je odvrnil, da nikoli ni kaj dosti dal na tovrstna praznovanja: “Morda to ni prav, a vse svoje življenje sem delal in pisal, ne da bi se oziral na čas, obletnice in podobne reči. Kaj naj rečem: dokler bo trajalo, bo, ko bo nehalo, bom rekel, hvala lepa, da je trajalo tako dolgo.” In doda, da je je nad častmi, ki jih doživlja zadnja leta, nekoliko začuden in da ga pustijo hladnega: “Moram reči, da tega ne razumem prav dobro, saj že od konca druge vojne pišem in ponavljam iste stvari. Je pa mogoče, da sem tako zanimiv zaradi let, a to ni moja zasluga.”

Zadoščenje mu dajejo prevodi njegovih del v tuje jezike, tudi v italijanščino, ter to, da knjige z njegovim pričevanjem pridejo do ljudi, ki tudi tako lahko spoznajo, da smo Slovenci evropsko kulturen narod. Nikoli si ni predstavljal, pravi, da bodo o slovenskih knjigah kdaj pisali tudi ugledni italijanski časniki in da se bodo za njegova dela zanimale italijanske založbe: “To je uspeh, na katerega nisem bil pripravljen. To je večji plus za skupnost kakor zame kot posameznika. Sam sem bil srečen, da sem živ prišel iz taborišča in vsak dan sem hvaležen Univerzumu, da sem se vrnil in da sem lahko pričeval.”

MAKSIMILJANA IPAVEC