Igralca Saša Pavček in Vojko Belšak o svoji izkušnji v koprskem gledališču
V jubilejni sezoni koprsko gledališče na preživeto prvo desetletje enkrat mesečno pogleda skupaj s tistimi, ki so ga usodno zaznamovali. Na predsinočnjih Pogovorih je novinarka Radia Koper Nataša Benčič gostila Vojka Belšaka, igralca, ki bo za večno številka ena koprskega teatra ter Sašo Pavček, prvakinjo ljubljanske Drame, ki je temu gledališču prinesla največ nagrad.
KOPER>“Če si kot astronom priča rojstvu nove zvezde, te to zaznamuje za vse življenje. Nič drugače ni z igralcem, ki doživi rojstvo gledališča,” je prepričan Vojko Belšak. V analih koprskega teatra je zapisan kot prvi zaposleni igralec. Number one koprskega teatra, kot se je Belšak v šali poimenoval in Saša Pavček, igralka, docentka za dramsko igro in letošnja Kocjančičeva nagrajenka, ki je z monokomedijo Bužec on Bušca jaz nastopila več kot štiristopetdesetkrat, sta se srečala v predstavi Krčmarica Mirandolina. Predstavo v režiji Katje Pegan so v koprskem gledališču postavili v drugi sezoni.
Strinjata se, da je bilo delati gledališče v teatru, ki se je takrat začel smelo postavljati na noge, posebna izkušnja. In kot pravi Pavčkova, se žar entuziazma in povezanosti majhnega kolektiva, ki je pogumno zavihal rokave, v desetletju ni izgubil. “V Koper pridem izjemno rada. Ko se pripeljem sem in zagledam morje me vsakokrat znova prevzame občutek, da tu ni spon, da ni meja, da je vse mogoče. Občutje tega polja svobode poglablja tudi ljubezniv in majhen igralski ansambel, ki je prežet z entuzazmom. V tem gledališču se največ smejimo.”
Belšak, ki v letošnji sezoni domuje v ansamblu Slovenskega ljudskega gledališča Celje, sam zase pravi, da v gledališkem smislu razseljena osebnost, saj se doslej ni zmogel nikjer ustaliti. “Sem se pa v Kopru usidral zasebno. V sedemnajstih letih življenja tu, v tem prepišnem in kulturno pisanem prostoru je v meni dozorelo spoznanje, da je šarm gledališča v nas samih ne zunaj nas. To je gotovo ena dragocenejših popotnic, ki sem jo dobil z delom v tem gledališču in me spremlja kamorkoli grem.”
Gledališka magija pa še zdaleč ni le igralčevo delo - teater je prostor povezanosti in vzajemnosti. Predstavo sooblikuje vsakdo, tudi vsi tisti, ki jih na odru ni videti. Gledališče smo vsi, tudi gledalci in kot sta razkrila tokratna sogovornika, je koprsko občinstvo zelo temperamentno in srčno.
Celoten pogovor z Belšakom in Pavčkovo bo na sporedu v eni od prihosnjih oddaj Iz kulturnega sveta, ki jih pripravljajo na Radiu Koper.
MI