“Imela sem srečo, da sem lahko veliko igrala”

TRST > Letošnja dobitnica nagrade tantadruj za življenjsko delo je bila za gledalke in gledalce Slovenskega stalnega gledališča Trst vselej “naša Miranda”. Vzljubili so jo že pri osemnajstih, ko je z vlogo v Gogoljevi Sneguljčici postala stalna članica igralskega ansambla Slovenskega gledališča Trst in v štirih desetletjih odigrala 160 vlog.

Miranda Caharija je bila Serafina Delle Rose v Williamsovi Tetovirani roži, za vlogo Enee v Fojevi Sedmi zapovedi je leta 1975 na Borštnikovem srečanju dobila nagrado za mlado igralko,bila je Veronika Deseniška, pa Ofelija, Desdemona, Filumena Marturano, Helena v Cankarjevi drami Za narodov blagor, Eugenia v Chiccignoli, Nežka v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi ...

Podelitev letošnjih nagrad tantadruj bo v Slovenskem stalnem gledališču Trst v torek, 30. maja. Za tantadruja, namenjenega najboljši gledališki predstavi v celoti in za nagrade, ki jih bodo podelili najboljšim igralskim stvaritvam, se poteguje 15 predstav treh primorskih gledališč. V Slovenskem stalnem gledališču Trst so v tekmo za nagrade poslali Češnjev vrt v režiji Igorja Pisona, koprodukcijo z gledališčem Miela Sem pa tja v režiji Nede R. Bric, Teoremo, ki jo je režiral Sebastijan Horvat in Grozljivo lepoto v režiji Matjaža Fariča. Gledališče Koper se za nagrade poteguje s koprodukcijskimi predstavami Alan Ford/Vrnitev odpisanih (režiser Kokan Mladenović), Jeklene magnolije (v režiji Katje Pegan) in Vihar (režija Jaka Ivanc) ter z lastno produkcijo Totalno katastrofalna večerja, ki jo je režiral Samo M. Strelec. V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica pa so izbrali sedem predstav: Ondina (režiser Janusz Kica), Zakaj ptiči pojejo, ki jo je zrežirala Yulia Roschina, Podsvet (Dušan Jovanović), Stari klovni (Jaša Jamnik), Peter Kušter (Ivana Djilas), Beraška opera (Vito Taufer) in Peggy Pickit Vidi boga v obraz v režiji Primoža Ekarta.

Pravi, da je že od malih nog vedela, da želi postati igralka: mami in očetu je na domačem dvorišču v Križu nad Trstom zatrjevala, da bo - artista: “Gledališče me je zanimalo že od vedno. Zdaj vem, da sem imela srečo, da sem lahko veliko igrala. In prav vsem svojim kolegom želim, da bi imeli priložnost, da bi ogromno igrali. Igralec mora igrati in se zabavati. Zame je bila igra vedno tudi zabava,” je na včerajšnjem srečanju z novinarji v tržaški kavarni San Marco povedala letošnja nagrajenka. Za svoje delo je prejela veliko nagrad - pred dvanajstimi leti tudi najvišje slovensko igralsko priznanje, Borštnikov prstan. Ob izjemnem opusu gledaliških je ustvarila tudi veliko filmskih vlog: pred kamero je leta 1965 debitirala v vlogi Lenke v filmu Po isti poti sene vračaj Jožeta Babiča, dva izjemna lika je izoblikovala v celovečercih Boštjana Hladnika Vdovstvo Karoline Žašler (1976) in Ubij me nežno (1979), svoj najodmevnejši film Eva pa je v režiji Francija Slaka posnela leta 1980.

Žirija za podelitev nagrade tantadruj za življenjsko delo - v njej sta bila ob predsednici Meti Hočevar še režiser Igor Pison in igralka Teja Glažar -,je v utemeljitvi med drugim zapisala, da je Miranda Caharija zamejskemu gledališču, slovenskemu jeziku in profesionalnemu gledališkemu ustvarjanju v Trstu predana scela.

Letošnji tantadruji prinašajo tudi novost: žirija, v kateri so Matej Bogataj, Marij Čuk in Vojko Belšak, se je namreč odločila, da ob utemeljitvah za podeljene nagrade napiše tudi splošno oceno o tem, kako je vsako od primorskih gledališč delovalo v letošnji sezoni.

S svojim delom je po presoji žirije močno zaznamovala delovanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, njegovi okolici pa tudi povsod tam, kjer je gostovalo. Predvsem pa je, poudarja žirija, v njem vztrajala tudi v času kriz in nesoglasij ter verjela, “da šteje le predanost poklicu, ki ga je opravljala s posebno ljubeznijo.”

Primorske gledališke nagrade bodo letos podelili sedmič. Slovesno podelitev bo režiral Igor Pison, občinstvo pa si bo lahko pred razglasitvijo nagrajencev ogledalo monodramo Ismena nizozemske dramatičarke Lot Vekemans, v kateri bo nastopila Nikla Petruška Panizon.

MAKSIMILJANA IPAVEC