Imeti, imeti, imeti? Ne!
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bo šesterica igralk jutri uprizorila novo predstavo Grenke solze Petre von Kant, ki je nastala v koprodukciji domačega gledališča, Mini teatra Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj. Na oder jo je postavil priznani in nagrajeni francoski režiser Arthur Nauzyciel, kar je bila nova izkušnja za vse sodelujoče.
NOVA GORICA > V novo leto so v osrednjem goriškem teatru vstopili s koprodukcijsko predstavo Grenke solze Petre von Kant. Po premierah v prestolnici in na Ptuju bo krstno uprizoritev doživela jutri še na malem odru SNG Nova Gorica.
Izpraznjen notranji svet
Avtor igre je plodni filmski in gledališki režiser Rainer Werner Fassbinder (1945-1982) iz Nemčije. V 15 letih delovanja je posnel več kot 40 filmov (med njimi Trgovca s štirimi letnimi časi, Grenke solze Petre von Kant, Vsi drugi se imenujejo Ali, Zakon Marije Braun) ter napisal več dram in televizijskih iger. V svojih delih je skušal razkrinkati dvoličnost nemške meščanske družbe.
Pet dejanj igre Grenke solze Petre von Kant prikazuje prav toliko epizod iz življenja uspešne in cenjene modne oblikovalke Petre, ki jo igra Helena Peršuh. Njeno osamljenost iznenada “pretrese” mlada Karin, ki jo uprizori Arna Hadžialjević. Petra se strastno zaljubi vanjo, a Karin odide in Petra znova ostane sama. Tokrat je morda bogatejša za bistveno spoznanje. “Vsi si želimo ljubiti in biti ljubljeni. Petra, sicer močna ženska, se je znašla v svetu kapitalizma, a njen notranji svet je izpraznjen,” je včeraj na predstavitvi povedala Helena Peršuh, ki je v predstavi ves čas na odru. “Sprašuje se, kako naprej. Začuti, da 'imeti, imeti, imeti' ni več bistvo. Ugotovi, da ne zna odpreti srca, saj pri njej dela le glava. Želi si, da bi zaživela kot človek.”
Koprodukcijsko predstavo je na oder postavil priznani in nagrajeni francoski režiser Arthur Nauzyciel. “Eden najbolj uveljavljenih francoskih režiserjev, ki je delal na največjih domačih in evropskih odrih, v tujini pa v Združenih državah Amerike, Aziji in Južni Ameriki, je s svojim načinom delovanja navdušil tudi slovenske gledališke ustvarjalce,” poudarja asistent režiserja Juš A. Zidar.
Ritual očiščenja skozi besede
Besedilo o ljubezni in samoti, odvisnosti, zatiranju in iskanju svobode je Fassbinder napisal kot gledališko igro, leto zatem pa je po njej posnel še enega svojih najuspešnejših filmov.
Nekateri poznavalci menijo, da je avtor v liku Petre naslikal svojo zrcalno podobo, prek nje iščoč odgovore na vprašanja o človekovi ujetosti v miselne in družbene okvire.
“Predstava je refleksija avtorja, v kateri pa se lahko dodatno zrcali še vsak od nas,” ugotavlja igralka Arna Hadžialjević. “Zgodba odseva dogovorjen ritual, v katerem glavni lik spozna, kako doseči dno, da bi se dvignil z novo močjo ter z izkušnjo odmiranja tistega, česar ne potrebuje več,” dodaja.
“Najvišji pomen predstave je ritual očiščenja,” pa meni Medea Novak, ki igra Petrino prijateljico. Milena Zupančič se prelevi v Petrino mamo, Urška Taufer upodobi hčer glavne junakinje, Vesna Vončina pa je njena uslužbenka.
Zgodba se ves čas odvija v istem prostoru, v katerega vstopajo in iz katerega izstopajo nastopajoče. Dva lika sta ves čas “v kadru”. In če se na začetku zdi, da predstava nima globljega smisla, je v nadaljevanju hitro jasno, da imajo besede tokrat največjo težo. “Besede niso enoplastne, saj prinašajo globljo vsebino,” poudarja lektorica Laura Brataševec. “Posvečali smo se predvsem besedam in ugotavljali, kako se Petrin svet manifestira z besedo, ki je snovalec našega sveta,” še pravi Arna Hadžialjević.
ANA CUKIJATI
