Inženir razburkanega notranjega sveta

Kultura
, posodobljeno:

Spravimo fraze v muzeje, kot je zapisal Srečko Kosovel, in o 19-letnem pianistu Aleksandru Gadžijevu, ki je nastopil na drugem koncertu letošnje sezone Grajskih harmonij v gradu Kromberk, spregovorimo z odkrito namero zavedanja o zapoznelem priznanju talenta, ki v tujini že nekaj časa žanje laskave ocene.

Aleksander Gadžijev na koncertu iz cikla Grajske harmonije
Aleksander Gadžijev na koncertu iz cikla Grajske harmonijeMatej Vidmar/Arhiv Kd Nova Goric

NOVA GORICA > Z energijo bojevnika, briljantno tehniko in bogato domišljijo mladi goriški glasbenik namreč zadnje mesece osvaja številne koncertne dvorane v Italiji.

Bistvo pianističnega lika Aleksandra Gadžijeva, ki ga zgledno, vztrajno in občudujoče plemeniti od svojega prvega samostojnega recitala pri desetih letih, se skriva v izbranih besedah, s katerimi je slog Sergeja Prokofjeva opisal legendarni ruski klavirski pedagog Heinrich Neuhaus: “Energičen, samozavesten, z neukrotljivo voljo, jeklenimi ritmi, z močnim tonom, včasih težko poslušljivim v majhni sobi …”.

Vse našteto se je opojno iskrilo v Aleksandrovi strastno virtuozni izvedbi Sonate št. 7 v B-duru, op. 83, drugi in najbolj znani v trilogiji Vojnih sonat, za katero je Prokofjev prejel Stalinovo nagrado za izvirnost. Nekdanji gojenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica v razredu očeta Sijavuša Gadžijeva je z odliko in vsemi možnimi točkami diplomiral na Konservatoriju Bruno Maderna v Ceseni, od lanske jeseni pa je študent v razredu priznanega profesorja Pavla Gililova na Mozarteumu v Salzburgu. Na vzorni študijski poti Aleksander beleži še vrsto samostojnih recitalov in nastopov z orkestri po koncertih dvoranah v Rimu, Benetkah, Padovi, Trstu, Parizu, in prejema najvišje nagrade na različnih tekmovanjih, med katerimi izstop lanska na 30. tekmovanju za nagrado mesta Benetke, ko si je prislužil prestižno zmago in vrsto koncertov.

Tako je Aleksander skoraj direktno iz znamenitega koncertnega prizorišča La Fenice v Benetkah z naborom zahtevnih klavirskih skladb pripotoval pred domače občinstvo v precej bolj skromno dvorano gradu Kromberk. Že omenjena Sonata Prokofjeva, Nokturno št. 7 v h-molu, op.62/1, Fantazija v f-molu, op. 49 in tri Etude iz op. 25 (št. 10 v As-duru, št. 11 v Es-duru in št. 12 v c-molu) Frederica Chopina in Chaconne - Partita v d-molu za violino Johanna Sebastiana Bacha v bleščeči, virtuozni, umetniško odlični transkripciji Ferruccia Busonija so pod čvrstimi prsti mladega Gadžijeva oživele kot skladbe s trenjem, ki zgrabijo srca poslušalca. Kot budilka ga zbudijo in povabijo v razburkani ali nežni notranji svet skladateljev kot tudi pianista.

S prav posebnim nabojem, intenziteto, premišljenimi interpretacijami, prožnostjo izraza nas pianist nagovarja k empatiji: iskreno in predano razgrinja darove, ki jih je leta in leta skrbno in vztrajno negoval s poglobljenim študijem same glasbe.

Aleksander Gadžijev, ki ga v naslednjih mesecih čaka še kar nekaj koncertov v Italiji, pa tudi v Londonu, je nedavno uspešno opravil avdicijo za tekmovanje Gina Bachauer v Salt Lake Cityju v ZDA, za katerega mora do junija pripraviti več kot tri ure programa. Morebiti pa bo njegov skok čez lužo in rezultat na še enem tujem tekmovanju le zdramil slovenske (goriške) snovalce koncertnega življenja, da mu ponudijo mesto v redni abonmajski sezoni.TATJANA GREGORIČ

Radio Koper

Inženir razburkanega notranjega sveta
Matej Vidmar/Arhiv Kd Nova Goric