Irena Škvarč: “Vsak evro, vložen v kulturo, je dober”

Kultura
, posodobljeno:

Irena Škvarč je direktorica Goriške knjižnice Franceta Bevka. Ob slovenskem kulturnem prazniku je z nami delila nekaj misli o kulturi.

Irena Škvarč
Irena ŠkvarčLeo Caharija

O denarju

“Občine kvalitetno financirajo našo osnovno dejavnost in tako je bilo tudi v kriznih časih. Ni razloga, da bi se nad finančnim vložkom občin ustanoviteljic in tistih, s katerimi imamo pogodbe, pritoževali. Pred desetletjem in več je, denimo, ministrstvo prispevalo polovico sredstev za nakup knjižničnega gradiva. Postopoma se je njihov prispevek razpolovil in danes 70 odstotkov denarja za nakup dajejo občine. Kljub temu, da imamo veliko enot, so nakupi nujni, ker je treba gradivo nenehno posodabljati. Poleg tega je produkcija knjižnih naslovov v zadnjem obdobju vse večja. Nerazumevanja do naših finančnih potreb ni, a možnosti nas omejujejo. Denimo pri vlaganju v obnovo naše stavbe.”

O kulturnem evru

“Na razpise Ministrstva za kulturo se naša ustanova nenehno prijavlja. V letu 2020 upamo, da bomo pridobili sredstva za nakup bibliobusa. Če bomo uspešni, torej še ne bomo koristili sredstev za nadgradnjo opreme javnih zavodov iz kulturnega evra, ki se začenjajo deliti v 2021. Ne glede na to, koliko sredstev bo pridobil naš zavod, je kulturni evro pomemben projekt. Vsak evro, vložen v kulturo, je dober.”

O prihodnosti

“Knjiga je osnova našega dela, ampak če hočemo izpolnjevati svojo vlogo izobraževanja in informacijskega opismenjevanja, moramo razmišljati o dodatnih dejavnostih. To pa prinaša tudi nove finančne in organizacijske potrebe. Po uvedbi sistema Biblos, denimo, potrebujemo dodatna sredstva za nakup e-knjig. Odprli smo dve novi krajevni knjižnici. Uvajamo dodatne dejavnosti, denimo delavnice v okviru projekta Mojstrovalnica. Odzivamo se na nove potrebe in pričakovanja ljudi: načrtujemo, na primer, uvedbo izposojevalnice semen. Ampak za vse to nam zmanjka predvsem kadrovskih moči. Prerazporejanje in reorganizacija sta lahko učinkovita do neke določene mere. Ampak, če knjižničarja od izposojevalnega pulta premaknemo k kakšnemu drugemu delu, ga pri pultu pač ni.”