Iskalec biserov med knjigami

AJDOVŠČINA > Danes mineva deset let od smrti Stanislava - Staneta Bačarja (1938-2012), bibliofila, zbiratelja starih tiskov in prvotiskov slovenskih pesnikov in pisateljev in raziskovalca “vipavskih korenin” slovenske himne, ki se je ob tem posvečal tudi raziskavam paleontološke preteklosti Vipavske doline in Goriških brd in zasnoval muzej fosilov v Ajdovščini. Pritegnili sta ga tudi tehnična in industrijska dediščina na Ajdovskem, o čemer je med drugim pisal v knjigah o zgodovini Ajdovščine, Šturij in okoliških krajev ter o mlinarski preteklosti na območju občine Ajdovščina.

“Spodobi se, da dve najpomembnejši kulturni ustanovi v Vipavski dolini združita moči in znanje in postavita poklon njegovemu delu, ki je raznovrstno in zelo bogato. Stane Bačar je poznal ogromno ljudi in še več ljudi je poznalo njega. Ko se je pogovarjal z njimi, so vse te njegove številne strasti dojeli kot zanimivost, zdaj, deset let po njegovi smrti, pa je res čas, da razmislimo o vsem, kar je počel, in kar je postavil. V resnici je Vipavski dolini zapustil pomembno dediščino,” je povedal direktor Lavričeve knjižnice Artur Lipovž.

Lavričeva knjižnica in Pilonova galerija sta ob tej priložnosti v sodelovanju z njegovo družino pripravili priložnostno razstavo najbolj zanimivih knjig iz Bačarjeve zasebne knjižnice, v kateri je več kot 2800 knjižnih enot. Izbor sta opravili bibliotekarki Marija Bajc in Franka Koren, ki sta posebno pozornost namenili domačim avtorjem, prvotiskom in redkim knjigam ter knjigam, ki so še posebej zaznamovale Bačarjevo življenje in zbirateljsko strast.

Na razstavi Iskalec biserov med knjigami so med drugim na ogled prve tiskane knjige duhovnika in pisca Matije Vrtovca Vinoreja za Slovence, Kmetijska kemija, Shodni ogovori, Obča povestnica in Sporočilo slovenskim vinorednikom, vsi deli Svetega priročnika s pridigami Janeza Svetokriškega ter izbor pridig Rogerija Ljubljanskega, nekateri prvotiski slovenskih pesnikov in pisateljev, pa tudi posebnosti, kot na primer Zdravniški zapleti in razpleti avtorja Marka Gerbca iz leta 1692, ki je prva medicinska knjiga slovenskega avtorja, slovar oglate glagolice Bukvar, Zgodovina Rima iz leta 1513, ki je ena prvih tiskanih zgodovin Rima, in Biblia Sacra Vulgata iz leta 1592, ki v Sloveniji obstaja samo v dveh izvodih. Na ogled so tudi izvod knjige Moskovski zapiski v Vipavi rojenega zgodovinarja in diplomata Žige Herbersteina iz leta 1556, pratike in ekslibris, pa tudi Bačarjevi prvi knjigi - Triglavov polet Oskarja Hudolesa in Robinzon Daniela Defoa.

Postavitev razstave je zasnovala direktorica Pilonove galerije Tina Ponebšek, za umestitev v prostor in za grafično podobo pa je poskrbel fotograf Primož Brecelj iz Pilonove galerije. Postavitev sledi vsebinskim poudarkom iz predstavitve Bačarjeve knjižnice in z občutkom za lepoto tiska ter grafike, zapisi na steni pa razstavi dodajo sporočilno vrednost. Razstavo spremljajo posnetki in filmski zapisi o Stanislavu - Stanetu Bačarju, ob tej priložnosti je izšla tudi zgibanka s podatki o razstavljenem gradivu ter Bačarjevo biografijo.