Iz društva pisateljev je po Mazziniju odšel še Gradišnik

Kultura
, posodobljeno:

Potem ko je novembra iz Društva slovenskih pisateljev (DSP) izstopil Miha Mazzini, je po 30 letih članstva zdaj to storil še pisatelj Branko Gradišnik. Kot je navedel med razlogi, je za to čutil moralno dolžnost, ker se društveno vodstvo ni opravičilo Mazziniju, temveč se je “potuhnilo - češ psi lajajo, korita se praznijo naprej”.

Mihi Mazziniju je z izstopom iz Društva slovenskih pisateljev sledil še Branko Gradišnik
Mihi Mazziniju je z izstopom iz Društva slovenskih pisateljev sledil še Branko GradišnikTomaž Primožič/Fpa

LJUBLJANA>“Že samo zaradi tega poniglavega odnosa do pomembnega avtorja, čigar edina 'napaka' je, da se ni hotel pridružiti nobenemu izmed koritarskih klanov v slovenski pisateljski srenji, čutim moralno dolžnost, da se mu pridružim in po več kot 30 letih članstva izstopim iz svoje stanovske organizacije,” je svoj izstop iz Društva slovenskih pisateljev utemeljil Branko Gradišnik.

Nadejal se je namreč, da “se bo društvo opravičilo Mihi Mazziniju za svoje poniglavo ravnanje, ki ga je pisatelj mimogrede popisal v svoji kolumni Razvojno-socialna laž, v kateri sicer poglobljeno in na široko opozarja na širši pojav slovenske koritarske solidarnosti”.

Noče sodelovati v podganji dirki

Kot v svoji utemeljitvi pripominja Gradišnik, ima tudi sam podobne izkušnje kot Mazzini, le s to razliko, da je že davno nehal kandidirati na društvenih razpisih, ker si uvrstitev po merilih društvenega pravilnika kratko malo ne zasluži.

“Odločilne so namreč točke, ki kandidatu pripadejo glede na nastopanje in objave v tujini, tu pa so člani društvenega gremija, ki drug drugega pošiljajo na razne pesniške večere in se uvrščajo v razne tujejezične antologije, v očitni prednosti. Že zdavnaj so poskrbeli, da je nastal zaprt krog: kdor se skuša v to podganjo dirko vključiti nanovo, nima šans (razen če ga klan sprejme), kajti če nimaš dovolj točk, ne moreš v tujino; če pa nisi bil v tujini, ne dobiš točk,” je zapisal Gradišnik.

Ob tem je dodal, da bi društvo lahko imelo precej dela. Lahko bi, med drugim predlaga Gradišnik, skrbelo za vzgojo in izobraževanje nadebudnih piscev in pisk, pri medijih lobiralo za oživitev kritike literarne produkcije ali pa denar namenilo prevajanju v tuje jezike, namesto da “'predstavlja slovensko kulturo' in 'veča ugled RS v svetu' s tem, da se koritarji udeležujejo sponzoriranih 'bralnih večerov' na raznih 'festivalih vina in poezije' v tujini”.

Mazzini je iz DSP izstopil v času, ko je za zgodbo Organizem oziroma v angleškem prevodu That Winter prejel ameriško literarno nagrado pushcart. Za to se je odločil, ker mu je društvo na razpisu štipendij iz knjižničnega nadomestila podelilo zgolj pet od možnih 55 točk. “Po zadnji oceni vrhunskosti, ki jo je organiziralo društvo, sem dobil izjemno nizko število točk, konkretno 5. Od možnih 55 to znese točno enajstino. Če torej po vseh objavljenih knjigah nisem dosegel več kot enajstine (!) vrhunskosti, potem sem očitno brezupen primer,” je takrat javnosti sporočil Mazzini.

Jesih: vsak se je lahko pritožil

Vodstvo DSP bo Gradišnikov izstop obravnavalo prihodnji teden, je povedal Veno Taufer, ki je ta teden prevzel krmilo društva. Prejšnji predsednik Milan Jesih pa je poudaril, da v Mazzinijevem primeru sicer niso dajali javnih izjav, vendar se je sam dopisoval z njim in mu pojasnil, da pač ni dosegel meje, ki bi jo moral doseči, zato je menil, da je stvar urejena. Poleg tega je Mazzini vsa leta od leta 2004 prejemal štipendije in v nobenem primeru ni bil diskriminiran.

“Ne vem, kaj bi rekel, ali je to način samopromocije ali kaj, oba primera sta mi zelo kuriozna. Društvo je bilo vedno odprta struktura in se je lahko vsak pritožil, vendar eni to raje storijo s pompom,” je še dejal Jesih. DSP se bo na oba primera odzvalo danes.

STA