Iz jame prek planin do src poslušalcev
V Komornem zboru Musica Viva prepeva trinajst pevk in enajst pevcev iz Tolmina in okolice. Glasove so združili iz preprostega razloga: v njihovem mestu so delovali gimnazijski, študentski in upokojenski mešani pevski zbor, zborovskega zatočišča za srednjo generacijo pa ni bilo.
A od 12. januarja 2006, ko so imeli pod vodstvom Erike Bizjak prve vaje, je drugače. Po stažu mlad zbor, ki bo letos s samostojnim koncertom proslavil pet let delovanja, ima za seboj petdeset nastopov. Po besedah predsednika zbora Cirila Makovca, so pohvale, ki jih dobijo na pevskih revijah, zanje spodbuda, da si postavijo nove in višje cilje.
>Pojemo, ker …
“… kdor poje, slabo ne misli. Ker nas petje veseli, nam daje energijo in polepša dan. Pojemo, da se izrazimo v družbi podobno mislečih ljudi.”
> Katere pesmi so na vašem repertoarju?
“Za zdaj jih je okrog sto, so pa za vse priložnosti: od resnih do zabavnih, tujih in domačih, težjih in lažjih, ljudskih in umetnih, več težjih kot lažjih - vse pa izbira zborovodkinja.”
> Kje največkrat pojete?
“Enkrat tedensko na vajah, povprečno enkrat mesečno na nastopih, dvakrat letno na intenzivnih vajah, enkrat letno na občnem zboru oziroma pikniku. Pa še vmes se najde mnogo prilik, kjer naša pesem prinese dobro razpoloženje.”
> Kam ste doslej najdlje ponesli svojo pesem?
“Najgloblje - v podzemlje Dantejeve jame, najvišje - v tolminske planine, najdlje - do src naših poslušalcev.”
> Za dobro kondicijo zbora so najpomembnejši:
“Dober trening, pogosto nastopanje, dobra in povezana ekipa, ki je pripravljena z navdušenjem sodelovati in delati za skupen cilj, stalen pritok novih generacij.”
> Obstaja kakšna pesem, ki ima za vaš zbor poseben pomen?
“Več jih je. Prva, (ki je ne pozabiš nikoli), je za nas Nocoj pa, oh, nocoj. Z njo smo začeli svoj prvi nastop, ki je bil v Izoli na reviji Primorska poje. Na revijo nas je zborovodkinja prijavila, še preden smo bili ustanovljeni. Prijavo je poslala že mesec dni pred prvimi vajami, ne da bi sploh vedela, koliko se nas bo zbralo. Na tistem nastopu je bilo za nami šest vaj ... Najbolj zahtevna na našem repertoarju doslej je bila Lipovškova Richepinov motiv na Kosovelovo besedilo. Vsem pevcem je že gledala skozi ušesa, le zborovodkinji ne. Zelo imamo radi tudi špansko La Paloma, ki smo jo izvedli v projektu zGodbe sveta. Ta je pri poslušalcih pogosto izzvala gromek in navdušujoč aplavz, še preden je izzvenela do konca. Z nobenega žura pa ne gremo, ne da bi zapeli Čebelarja. Naš Mitja ga zapoje bolje od originala.”
> Kaj je največkrat slišati na vašem avtobusu, ko se odpravljate na nastop?
“Smeh, klepetanje ter dve vprašanji. Zborovodkinja vprašanji: ' A smo vsi?', basi pa : 'A bi še kdo (srknil)?' Ko se vračamo z nastopa, običajno naše druženje poživi brenkanje na kitaro.”
> Kako negujete svoje glasove?
“Odgovor si sposojamo pri naših basih: 'Za dober glas grlo ne sme biti nikoli suho.'”
> Če bi bil vaš zbor film, kateri žanr bi gledali? Zakaj?
“Komedijo pri ženskem delu zbora, akcijo pri tenorjih in basih.”
>Svet brez pesmi bi bil …
“Za nas, pevce, tak svet sploh ne more obstajati.”
MI