Iz zibelke krkavškega rapa: Narečja v sodobni glasbi

Glasbeni dogodek se je odvil v ambientu vaškega jedra, natančneje pred cerkvijo Sv. Mihaela. Pristno istrsko okolje Krkavč, bogato s kulturno dediščino, je služilo kot idealni ambient za večer posvečen ohranjanju in oživljanju domače besede. Izpostavljeno je bilo, da narečja v glasbi niso več strogo vezana zgolj na ljudsko pesem, temveč so postala živ del kantavtorske glasbe, rocka in rapa.

Gost prvega narečnega večera je bil Žiga Bižal, glasbenik in kantavtor iz Kočevja, ki se je publiki predstavil v svojem narečju. Doslej je izdal tri avtorske albume, ob tem pa ustvarja tudi za druge izvajalce, med njimi tudi Prifarske muzikante. V svojih pesmih dosledno uporablja ribniško narečje, prek katerega pripoveduje o življenju in vsakdanu prebivalcev tamkajšnjega okolja.

V Krkavčah so odprli cikel Librisovih narečnih večerov

Foto: Žiga Godina

V Krkavčah so odprli cikel Librisovih narečnih večerov

Foto: Žiga Godina

Straight outta Krkuče

Domače ustvarjalce na dogodku je zastopal rap trio Krkuča Kunekšon, ki ga sestavljajo Gazz, Dawwid in Fjore. Od leta 2010 delujejo kot rap trio in od leta 2015 se izražajo izključno in striktno pu dumače. Na vprašanje, zakaj so se mladi glasbeniki, katerih začetki so bili zaznamovani z angleškim jezikom, sploh podali v narečne vode, odgovarjajo preprosto: "Smo provali po slovensko, ma začet tako ni bilo duzna kaj, tako da smo rekli, bomo provali po dumače … v materinem jeziku. In za nas je to krkučanščina."

V Krkavčah so odprli cikel Librisovih narečnih večerov

Foto: Žiga Godina

Kot poudarjajo, narečni način izražanja prinaša prednosti in izzive. "Narečje je polno ekspresivnih besed in tudi v rapu se je treba izražati pristno", so izdali na prireditvi. Ugotavljajo, da je rap prežet z istrskim govorom prepoznaven za celotno Primorsko. Cikel Librisovih poletnih narečnih večerov, ki nastaja ob podpori Javne agencije za knjigo RS in Mestne občine Koper, bo po uvodnem dogodku gostoval še julija v Rakitovcu in septembra v Svetem Antonu.

Srečanje dveh različnih narečnih pokrajin je vodil Aljoša Pucer, ki je v sodelovanju z domačini obiskovalcem hkrati predstavil značilnosti Krkavč. Dogodek je povezal s poudarjanjem poslanstva, da se narečij in materinih jezikov ni treba sramovati, temveč morajo avtorji biti zvesti ustvarjalnemu instinktu.