Izlet: Film o izgubljeni generaciji?

Da bi ga videli, sicer gledalci ne bodo množično drli v kino, a si ga je vredno ogledati zaradi njegove iskrenosti, resničnosti časa, v katerem danes živi generacija, ki je bila rojena v 80. letih nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, odlične igre igralske trojke Nine Rakovec, Jureta Henigmana in Luke Cimpriča, in navsezadnje tudi zaradi tanke plasti romanticizma, s katero režiser pokrije občutje brezizhodnosti današnjega mladega človeka. Film je stroka označila za generacijski roadmovie.

Kaj pravzaprav v filmu najbolj zaznamuje generacijo 80. let, po čem je drugačna od prejšnjih generacij, ki so se prav tako srečevale z občutjem brezupnosti, uporništva in nerazumljenosti?

Najopaznejše zunanje znamenje je jezik, skozi katerega se izraža notranja napetost, iskanje smiselnosti v popolnem občutju brezizhodnosti in ranljivost protagonistov. Tega jezika namreč ne govorijo pristaniški delavci, pač pa gimnazijski maturanti, ki se jim je sicer študij iz različnih razlogov izmaknil. Govorijo ga tako rekoč izobraženci, njihova govorica pa je groba, prostaška, cinična, čeprav seveda tudi bistra in duhovita. Jezik je tisti, ki gledalca opozarja, da je ta generacija v veliko večji stiski, kot se kaže, in da je njena ranljivost veliko večja, saj jo mladi ljudje samodejno in nezavedno pokrivajo z verbalno grobostjo in navidezno brezbrižnostjo. Čustvena napetost, ki se zbira v protagonistih, nekdanjih sošolcih, ki se skupaj odpravijo na izlet na morje, in jo film dobro odmerja do dramatičnega izbruha, ko je njihovo prijateljstvo postavljeno na kocko, daleč presega napetost Jamesa Deana v Uporniku brez vzroka.

Film je poln teh stanj, tudi morbidnih (ko povozijo mačko) in šokantnih (ko Živa pokaže prsi Gregorju in ji ena dojka manjka, ker so ji jo zaradi raka odrezali).

Hkrati bo film še čez sto let spominjal na današnji čas tudi zaradi številnih zvokov, ki nam polnijo prostor: najrazličnejših piskov blagajn, telefonov, vsakovrstnih avtomatov, šumov avtomobilskih motorjev in drugih “tehničnih” zvokov, s katerimi je podložena odlična fotografija narave, ki - nič kriva - dehti v poletju.

A nekaj je generacijskim filmom vendarle skupnega. Ne glede na socialne razlike, v katerih so nastali, se mlad človek v njih rešuje z ljubeznijo. S čim bi se drugim?! In tudi Izlet je tak. To je pravzaprav občutljiv, celo romantičen film o ljubezni in prijateljstvu.

MAJDA SUŠA