Izreden, duhovit in delaven človek
Duh Avgusta Černigoja je v Kosovelovi knjižnici v Sežani še kako živ, kar dokazuje tudi Černigojev portret Srečka Kosovela iz leta 1924, ki so ga v knjižnici izbrali za svoj logotip. Na predvečer 120. obletnice rojstva so v knjižnični čitalnici v sodelovanju z Goriškim muzejem, Loškim muzejem in Kobilarno Lipico pripravili zanimivo razstavo.
SEŽANA > O razstavi je spregovoril kustos Goriškega muzeja Davor Kernel: “Razstava je sestavljena iz več manjših sklopov. V prvem so razstavljeni grafični odtisi, ki so last Kosovelove knjižnice. Vse drugo so digitalizirana dela iz galerije Avgusta Černigoja v Lipici.”
Na razstavi si obiskovalci lahko v vitrinah ogledajo razglednice, dopisnice, zgibanke in vabila. Razstavo sta oblikovala bibliotekarja Martha Sotelo in Bojan Kavčič, Dora Kavčič pa je oblikovala dva plakata v barvah konstruktivizma.
Obletnico bodo obeležili tudi v Lipici
Do konca avgusta si lahko na spletni strani ogledate digitalno galerijo izbranih Černigojevih umetniških del. Digitalizacija del je sad mednarodnega projekta Bauhaus - mreženje idej in prakse, pri katerem so sodelovali strokovnjaki iz Loškega muzeja v Škofji Loki. Obiskovalci Kobilarne Lipica pa se bodo lahko od zdaj naprej, napovedujejo v Lipici, posladkali tudi s posebno sladico Avgusta Černigoja, v teh dneh pa jih čaka še posebno darilo - posebna izdaja plakata ob 120-letnici rojstva Avgusta Černigoja.
Film sta posnela v dveh dneh
Poseben gost odprtja razstave je bil tudi tržaški režiser Aljoša Žerjal. Žerjal je pred natanko petimi desetletji posnel kratek film o Avgustu Černigoju, ki si ga lahko obiskovalci razstave tudi ogledajo.
“Spoznal sem ga takoj po vojni. Bil je izreden človek, velik učitelj, od katerega sem se veliko naučil. Bil je duhovit in delaven. Nikoli ni znal molčati,” je svoja srečanja z umetnikom v pogovoru z ravnateljico sežanske knjižnice Magdaleno Svetina Terčon opisal Žerjal. Film je, je še povedal režiser, nastal v pičlih dveh dneh in tudi petdeset let kasneje ponuja zanimiv vpogled v Černigojevo delo, umetnost in osebnost.
Odprtja galerije v Lipici ni dočakal
Avgust Černigoj se je rodil 24. avgusta leta 1898 v Trstu. Študiral je na umetnostno-obrtni šoli, diplomiral v Bologni, bil je študent Münchenske akadademije in edini slovenski umetnik v znameniti šoli Bauhaus v Weimarju, kar je imelo odločilen vpliv na njegovo nadaljnjo ustvarjalno pot.
Po končanem študiju se je vrnil v Ljubljano in kasneje v Trst. Med vojnama je poučeval risanje v Postojni, v Trstu pa se je preživljal s poslikavo ladij. Po letu 1945 in vse do leta 1970 je poučeval risanje na slovenski realni gimnaziji in na učiteljišču v Trstu. Zadnjih pet let svojega življenja je preživel v hotelu Maestoso v Lipici. Umrl je 17. novembra leta 1985 v Sežani, kjer je tudi pokopan. Leto kasneje so v Lipici odprli njegovo galerijo, v kateri je zbranih več kot 1400 del.
Vsebinsko se je Avgust Černigoj loteval tako figuralnih motivov in predmetnega sveta kot tudi čiste abstrakcije. V zadnjih letih se je vse bolj ukvarjal z risbo, drobno grafiko in akvarelom. Je utemeljitelj konstruktivizma pri nas in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti.
