Izšel je Album Cirila Kosmača
V zbirki Album so pri Mladinski knjigi ob 100. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti Cirila Kosmača izdali knjigo Tisti pomladni dan je bil lep. Delo s podnaslovom Dokumenti, pisma, črtice, pričevanja prinaša različne poglede na pisatelja, prevajalca in dramatika Kosmača, a končnih resnic o njem po mnenju urednice Nele Malečkar ni.
LJUBLJANA> Monografska zbirka Album, v kateri so pri Mladinski knjigi doslej že obeležili življenje in delo Srečka Kosovela, Simona Gregorčiča, Primoža Trubarja in Alme M. Karlin, je sestavljena iz treh delov. Poleg bogatega fotografskega in drugega dokumentarnega gradiva album zajema še predstavitev literarnega opusa ter pričevanjski in spominski del.
Ko se je pojavil Kosmač, je nastopila atmosfera
Tako je dejal pisatelj Sašo Vuga na predstavitvi albuma o Kosmaču, ki je s številnimi gosti tudi dokazala, da je spomin na literata še zelo živ.
Toda družbena atmosfera, ki je določala Kosmača, je bila po besedah publicistke Alenke Puhar vse prej kot prijetna. Njegovo življenje so usodno zaznamovale izkušnje z italijansko fašistično ječo, kasneje, po drugi svetovni vojni, pa je bil oblastnikom ves čas sumljiv zaradi časa, ki ga je med letoma 1938 in 1944, sprva kot prejemnik francoske štipendije, preživel na tujem.
“Ni želel unovčevati svoje muke”
Toda o teh njemu nenaklonjenih časih Kosmač ni nikoli govoril ali pisal, kot to sicer, tako pesnik Ciril Zlobec, radi počno drugi slovenski pisatelji. Kosmač po Zlobčevih besedah “ni želel unovčevati svoje muke”.
Čeprav se Kosmača vsi spominjajo kot izrednega človeka, ki je na prvo mesto vedno postavil etiko, o njem največ govori njegova literatura. Kosmačev literarni opus je v knjigi obdelala literarna zgodovinarka Helga Glušič, ki je na predstavitvi poudarila, da je njegovo pisanje nad prostorom in časom ter ni zavezano realizmu.
“Bolje govoril kot pisal”
Kosmač je pečat pustil tudi kot predsednik Društva slovenskih pisateljev. V sedemdesetih letih je bil tajnik društva nekaj časa Marko Kravos, ki se Kosmača spominja kot velikega svetovljana in poliglota. Na mednarodnih pisateljskih srečanjih je vedno pustil velik vtis. Kajti, kot je dodal Vuga, Kosmač je nemara celo bolje govoril kot pisal.
Nela Malečkar je ob številnih spominih in pričevanjih še posebej opomnila na prvič objavljena pisma, ki jih je Kosmač pisal Venu Pilonu. Pisma razkrivajo, da je bil Kosmač tudi družinski človek. V knjigi se ga spominja njegova hči Nanča Kosmač Kogej, ki se je z bratom Jernejem tudi udeležila predstavitve knjige.
Zlobec se jima je na koncu v šali opravičil, saj da je bilo izrečenih veliko zelo osebnih pogledov na njunega očeta. Vsi govorci so se strinjali, da tudi ali še posebej za Cirila Kosmača velja, da o njem ni mogoče izreči zadnjih in edinih resnic.
STA