Izšla avtobiografija Borisa Pahorja

TRST > Že v ponedeljek je izid nove Pahorjeve knjige z veliko, že običajno naklonjenostjo napovedal tržaški dnevnik Il Piccolo. Urednik kulture Alessandro Mezzena Lona je knjigo pospremil z oceno, da je “izjemno lepa”.“Slovenski pisatelj iz Trsta je avtobiografijo napisal skupaj z novinarko Cristino Battocletti, Furlanko iz Čedada, v žilah katere se pretaka tridentinska kri,” je še zapisal Mezzena Lona. Nato je nanizal še nekatere podrobnosti iz biografije. Denimo Pahorjevo razkritje, da ga je slovenskim domobrancem oziroma nacistom izdal njegov nekdanji sošolec s teologije in domobranski kurat. Slovenski kolaboracionisti, ki so se iz Ljubljane preselili v vojašnico pri sv. Jakobu v Trstu so Pahorja odpeljali 21. januarja 1944, ga zaslišali, mučili in ga na koncu poslali v pekel nacističnih taborišč: Dachau, Natzweiler-Struthof, Dora-Mittelbau.

“Ko se govori o žrtvah dvajsetletnega fašističnega obdobja, se običajno ne omenja, da je bilo več kot sedemdeset odstotkov obsojenih na smrt pripadnikov slovanskih manjšin, med njimi pa večina ni bila komunistov, temveč liberalcev,” je v knjigi med drugim zapisal Boris Pahor.

V pogovoru z novinarko Battoclettijevo je obnovil svojo trnovo pot na dno pekla koncentracijskih taborišč. Kljub temu, prizna, “mi ni žal, da sem živel.” Tudi zato ne, ker je na koncu poti trpljenja dobil v dar ljubezen, ugotavlja Mezzena Lona. Ljubezen v podobi bolničarke Arlette, ki je ob osvoboditvi povrnila Pahorju voljo do življenja. “Bila je kot splav, za katerega sem se oprijel, vir življenjske energije,” je zapisal. Ganljiva je tudi pripoved o globoki in trajni pisateljevi ljubezni do žene Radoslave Premrl, matere njunih otrok Maje in Adrijana. “Ne morem si zamišljati življenja brez nje,” je priznal. “Brez njene pomoči mi ne bi uspelo napisati in izdati knjig in revij.”

V avtobiografiji Pahor razkriva tudi svoje vzporedne, skrite ljubezni. Med njimi izstopata zlasti dve: ljubezen do igralke Duše Počkaj in francoske psihiatrinje Lucie. ROBERT ŠKRLJ