Izšla knjiga o dopisovanju aleksandrinke in njenega moža
Založba Univerze v Novi Gorici je izdala knjigo Ljubezen v pismih: dopisovanje aleksandrinke Felicite Koglot in njenega moža Franca Perica, Aleksandrija-Bilje, 1921-1931. V njej je objavljena korespondenca, ki razkriva ženski in moški pogled na ljubezen in starševstvo, izraža dvome, upe, skrbi, trpljenje, a tudi vsakdanja drobna veselja.
NOVA GORICA > "Ob prebiranju pisem, ki so prečkala morje, pred nami oživijo primorsko podeželje, svetovljanskost Egipta in švicarski kraji, kamor so se odpravljali Slovenci po zaslužek v nemirni dobi med obema vojnama," so v vabilu na predstavitev knjige zapisali v Kulturnem domu v Novi Gorici.
Na današnji predstavitvi se bodo raziskovalke in člani družine ob branju odlomkov iz pisem, dotaknili tem aleksandrinstva, ljubezni med partnerjema in starševske ljubezni ter političnega konteksta, v katerem so pisma nastala.
"Prebiranje pisem in njihovo transkribiranje je proces, ki je terjal veliko časa in zbranosti, obenem pa odprl vrata v intimo osebnih zgodb Franca in Feličke, katerih življenji je migracija zelo zaznamovala. Kljub oddaljenosti je njuno ljubezen in predanost čutiti v slehernem pismu, njuno korespondenco lahko beremo tudi kot ljubezensko zgodbo," pa so o knjigi zapisale raziskovalke Maja Orel, Lara Vončina in Megi Rožič.
Korespondenca Felicite Koglot in Franca Perica, ki je nastajala v dveh migracijskih obdobjih, vsebuje pisma, voščilnice in fotografije, s katerimi sta si med letoma 1921 in 1931 izmenjevala čustva, skrbi, hrepenenja, dvome in upe. Korespondenco hrani družina Nede Rusjan Bric. Slednja je dele pisem uporabila v drami Trieste - Alessandria embarked: Štorja od lešandrink, ki jo je tudi režirala, je o zgodovinskem ozadju za knjigo zapisala raziskovalka Mirjam Milharčič Hladnik.
Drama je bila prvič uprizorjena leta 2005 na pomolu v Trstu, od koder so v prvi polovici 20. stoletja izplule ladje proti Aleksandriji. S to predstavo sta se začela raziskovanje in vrednotenje aleksandrinstva, kamor so se vključili lokalni prebivalci goriških vasi in potomci aleksandrink in z njima ustvarili podobo aleksandrink kot kozmopolitskih in pogumnih rešiteljic družin in celotnega območja med fašističnim raznarodovanjem.