Izziv je že življenje samo
Vipavka Taša Turk je že kot otrok oboževala risanje, a se je ob izbiri poklica pustila “prestrašiti” in namesto slikarstva izbrala arhitekturo. Pred dvema letoma pa je z diplomo na temo Eros-Tanatos Alojz Gradnik in obdobje simbolizma diplomirala na Šoli za risanje in slikanje.
VIPAVA > Štiri dela iz diplomske naloge so v sklopu razstave Rdeče niti na ogled v Stari šoli v Vipavi.
Kot otrok je Taša Turk oboževala plezanje po drevesih, igranje z lego kockami in risanje. Malo večja si je z žepnino kupila kasete in plošče, ter temu dodala glasbo po svojem okusu. “Narava in umetnost me spremljata že od takrat. Risanje in slikanje sta moja notranja nuja. Verjetno mi je tovrstno ustvarjanje najbližje za izražanje sebe, svojega pogleda na svet, doživljanja in izkušanja življenja,” razmišlja Turkova.
Osnovno šolo je obiskovala v Vipavi, nadaljevala na Gimnaziji Vena Pilona v Ajdovščini ter redno študirala in diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Že tedaj je želela postati slikarka, a je izbrala arhitekturo kot najboljši približek. “Ukvarjanje s prostorom pušča zelo širok izbor možnosti, od urbanizma do arhitekturnih detajlov in vsega, kar je vmes. Projekti so bili temu primerno pestri in raznoliki, tako, da mi nikoli ni bilo dolgčas. Bolj kot veliki projekti so me pritegnile prenove starih hiš in notranja oprema, saj gre za delo, ki je veliko bolj osebno.”
Pomembno počaka
A slikarstva ni nikoli opustila. Svoja dela je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Potem je naključno naletela na razpis Šole za risanje in slikanje v Ljubljani in se v trenutku odločila, da gre na informativni dan. “Pravijo, da nas vse, kar je resnično pomembnega v življenju, počaka. No, mene je že. Z velikim navdušenjem sem zagrabila priložnost in se vpisala na študij slikarstva. Diplomirala sem leta 2011, pri prof. Mladenu Jernejcu na temo ''Eros-Tanatos Alojz Gradnik in obdobje simbolizma'.
Osnova diplomske naloge je prav Gradnikova pesem Eros-Tanatos. “Ta govori prav o človeškem hrepenenju, o tisti notranji prisotnosti, ki si tako silno želi izkušati. O občutku, ki nas žene, da skozi drugega doživljamo in spoznavamo sebe, da stremimo k idealom in popolnosti, vendar jih nikoli ne dosežemo, dokler ne spoznamo, da je popolnost prav v naši lastni nepopolnosti. Da spoznamo, da ima vsaka ljubezen v sebi že seme smrti, torej spremembe, in da vsaka smrt pomeni rojstvo nečesa novega. Poleg tega je splošna človeška potreba po več in bolje tudi gonilo sveta, napredka in razvoja in to ne glede na to, da zavije kdaj tudi na stranpota”, je Turkova napisala v diplomski nalogi. Polarnost, naraščanje in upadanje, željo in brezup ter feniksovo rojstvo skozi smrt je avtorica v diplomski nalogi izrazila tudi skozi svoje slike.
Navdahnjene z Gradnikovo pesmijo
Štiri od petih slik iz njene diplomske naloge so na ogled na razstavi Rdeče niti, ki bo do konca junija odprta v prostorih Društva za kreativno preživljanje prostega časa Razmetano podstrešje v Stari šoli v Vipavi. Naslov razstave ni naključje. “Zadnja leta se mi je rdeča barva nenehno pojavljala na slikah. Ni ravno sama skakala iz čopiča na platno. Mene je vleklo k njeni uporabi. Rdeča je topla, ognjena, živa in mi v prvi vrsti predstavlja strast. Tisti neizčrpen vir in potrebo po izkušanju. Izkušanju življenja,” pravi ustvarjalka.
Življenje, z vsem kar se dogaja znotraj in zunaj, z vzponi in padci, z vsem, kar je, je Taši Turk glavni izziv za prihodnost. Načrtov se je nabralo toliko, da bi morala živeti nekaj stoletij, če bi hotela uresničiti vse, pravi. Ob slikarstvu se ukvarja tudi z ustvarjalnimi delavnicami za otroke in odrasle v okviru Ljudske univerze v Ajdovščini in Medobčinskega društva prijateljev mladine v Ajdovščini. Veseli se že delavnic za različne starostne skupine, ki so namenjene preseganju vsakdanjih okvirov. Med drugim je tudi članica tolkalske skupine La Konga, pri Ljubu Peliconu iz Nove Gorice pa se je učila igranja gongov.
ALENKA TRATNIK
