Izzivalen korak iz ustaljenega

SLOVENIJA> S tem je sprožila zgražanje, češ da sta knjigi pregrobi, zatem pa popustila pritiskom in Predinov roman iz obveznega prekvalificirala v priporočeno branje.

Ženska zveza Nove Slovenije, nekateri učitelji in starši navajajo, da so jih pri Makučevi knjigi zmotili nazorni opisi mučenja živali, pri Predinovem romanu o mariborskih najstnikih pa prizori seksa, drogiranja in obilje kletvic.

Komisija, ki vztraja, da sta obe deli kakovostni, je s slednjega vseeno umaknila nalepko obvezno, kar po Predinovem mnenju ni nedolžna poteza. “Kdo ve, do česa vse lahko še pride, potem ko enkrat popustiš, ko napraviš prvo razpoko v jezu,” se sprašuje 35-letni pisatelj, ki pravi, da mu ozadje dogajanja ni docela jasno. “Ko sem pisal knjigo, nisem imel namena ustvarjati problematične literature. Nisem vedel, kam me bo vodila zgodba. Pa tudi sicer dvomim, da so resnični vzrok protestov prizori seksa. Zanimivo je, da so nekatere v romanu obravnavane teme sovpadle z razpravami o družinskem zakoniku in predvolilno kampanjo, v kateri nekateri politiki že izkoriščajo vrvež ob mojem romanu. Opazil sem tudi, da o knjigi razpredajo ljudje, ki je sploh niso prebrali. Pišejo: čeprav mi je ni uspelo dobiti in je nisem prebral, se strinjam, da ni primerna ...”

Precej vedreje dodaja: “Ves trušč knjigi dolgoročno koristi. O njej se govori, piše, kakor se sicer ne bi.”

Primerno angažiran ali preveč neprijeten?

“Predinov Na zeleni veji je odličen roman, ki govori z jezikom najstnikov,” meni dr. Vida Udovič Medved, izredna profesorica za didaktiko pri slovenščini na Pedagoški fakulteti Koper. “Je socialno angažiran roman, ki odseva tranzicijski čas 90. let v Mariboru. Zapletov zaradi izbire sama ne razumem. Ne razumem, zakaj so stvari prišle tako daleč, da je roman, ki ne vsebuje nobenih spornih vsebin, postal sporen. O literaturi se razpravlja, literature se ne preganja.”

Nekoliko drugačno mnenje ima prof. Miranda Zorc Guštin, učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Livade v Izoli: “Sama sem knjigi učencem predstavila. Pri nas se je en oddelek 8. in 9. razredov odločil, da Oči ne bo bral, ker gre za mučenje živali, in se tako tekmovanja za Cankarjevo priznanje letos ne bo udeležil. Kakšno je moje mnenje glede sporov, ki so nastali zaradi izbire del? Menim, da bi za tako mlade ljudi lahko izbrali manj neprijetno branje.”

Poseben izziv, ki terja napor

“Mislim, da vse to razpravljanje o (ne)primernosti knjig za tekmovanje za Cankarjevo priznanje pravzaprav nima nekega pravega smisla,” meni učiteljica slovenščine Zvonka Kajba z Osnovne šole Frana Erjavca Nova Gorica. “In preveč odraslih je, ki si v imenu dobrega za svoje/naše otroke dovolijo širokoustno izražati svoja mnenja, ob tem pa nemalokrat pozabijo povedati, da knjig sploh niso prebrali, kaj šele o njih razmišljali in se pogovarjali. Z mladimi pa sploh ne! Kot da to nenazadnje sploh ni pomembno!”

Na OŠ Frana Erjavca bodo obravnavali obe knjigi. “Če bi knjige izbirala sama, nisem prepričana, da bi ju izbrala,” dodaja Zvonka Kajba, “vendar o tem ne odločam. Se pa nikakor ne strinjam s kakršno koli potezo po bojkotu tekmovanja ali čem podobnem zaradi izbora literature. Moja dolžnost kot učiteljice je zasnovati priprave na tekmovanje tako, da bo vsak učenec lahko izrazil svoje resnično mnenje o tem, kar bere, razvijal kritičen odnos do literature, znal vse to utemeljiti in se bogato ter izvirno izražati. Zato jemljem letošnje priprave na tekmovanje kot poseben izziv, ki tudi od mene kot učitelja zahteva večji napor in temeljitejši premislek o sami izvedbi programa kot vsakodnevno šolsko delo. Kakšnega priporočila za delo s strani Zavoda bom tudi vesela. Včasih pa imam žal občutek (čeprav se prepričujem, da je lažen), da je ravno stopanje iz ustaljenega pri nas odraslih vzrok za velikokrat neutemeljeno upiranje nečemu, in to še v imenu nekoga drugega. In če smo takšni, nas Lukova mama iz Predinovega romana vabi med samo smetano svoje scene.” MAJDA SUŠA

ANDRAŽ GOMBAČ