Miljenko Jergović: Edino književnost morda lahko reši mrtve. Morda.
Vsakič, ko se novi nagrajenci mednarodnega literarnega vileniškega festivala, ki ga nekateri imenujejo kar mali Nobel, spuščajo v jamo Vilenica, je začutiti vznemirjenje, osuplost, nejevero ... Nič drugače ni bilo tokrat. Edinstvena književna nagrada, ki so jo doslej podelili 40 literatkam in literatom srednjeevropskega prostora (leta 2005 so jo podelili dvema), bo naslednje leto praznovala 40. izdajo, vsako leto pa za seboj pušča sledi, ki tako ali drugače odzvanjajo in povezujejo. In opozarjajo na vest človeštva.
LIPICA > “Kraške jame so naša okamnela vest. Jame so vest naših držav in rodnih krajev, ki se razprostirajo med dvema oddaljenima rekama, Sočo in Drimom. Književnost se posveča večinoma raziskovanju človekove vesti. Gre za nenavadno početje, ki vselej vključuje kraj in čas, vključuje like, žive ali mrtve, v katerih je naseljena človekova vest,” je v sobotnem zahvalnem govoru v jami Vilenica dejal letošnji lavreat 39. mednarodnega festivala Vilenica, hrvaško-bosanski ali bosansko-hrvaški Miljenko Jergović, pisatelj, pesnik, kolumnist, publicist, esejist, urednik, novinar, literarni kritik … “avtor identitetnega pluralizma”, kot je v utemeljitvi nagrade poudarila Đurđa Strsoglavec.
Reševanje mrtvih s književnostjo
“Svoje vesti ne moremo osvoboditi tega, kar smo naredili, izrekli, napisali ali pomislili. Iz naših jam ne moremo izprazniti vse gromozanske množine teh okostij svojih sosedov. Morebiti pa bi lahko živeli po lastni vesti, če bi povedali sleherno od teh zgodb. Tega ne bomo storili, da bi se opravičevali, niti zato ne, da bi nam bilo odpuščeno. Saj se nima smisla zagovarjati pred okostji, vest pa, dokler obstaja, nikoli ničesar ne odpusti. A če obstaja zgodba o tistem, kar se je zgodilo, tedaj smrt in poguba nista bili čisto zaman. Edino književnost morda lahko reši mrtve. Dejal sem, morda,” je med drugim še poudaril Jergović, ki v svojem impozantnem opusu pogosto ubeseduje vojno v vseh njenih razsežnostih. Nagrado je na slovesnosti v vselej osupljivi jami, za katero predano skrbi Jamarsko društvo Sežana, prejel iz rok Marija Čuka, podpredsednika Društva slovenskih pisateljev, ki je festival pred že skoraj 40 leti začelo graditi skupaj z domačimi, kraškimi organizatorji. Svoja dela so brali Lenka Kuhar Danhelová, Efstatia Paliodzika in letošnji domači avtor v središču Dušan Šarotar. Dogodek, ki ga je s primerno mero duhovitosti povezoval Dražen Dragojević, je uvedel pozdravni govor sežanskega župana Andreja Sile, ki je med drugim poudaril izjemen pomen vileniškega festivala za promocijo kraškega okolja, Vilenice in kulture ter napovedal, da bodo v občini leto 2026 posvetili 100. obletnici smrti velikana Srečka Kosovela. Že v soboto dopoldan pa so na matineji v Štanjelu podelili kristal Vilenice za najboljše objavljeno delo v letošnji vileniški publikaciji. Prejel ga je gost letošnjega festivala, avstrijsko-slovenski pesnik Dominik Srienc.
Festival Vilenica je bil letos 39. po vrsti.
Literarni vlak naj poveže vse
Prvič pa je na festival pripotoval tudi Literarni vlak z Mesta knjige, novogoriškega literarnega festivala, ki je prav tako vabil minule dni v bodočo evropsko prestolnico kulture. “Mislim, da gre za pomembno povezavo, a ne le dveh festivalov, temveč smo želeli pokazati tudi človeški in materialni del te povezave, nekoliko nanašajoč se na dejstvo, da je marsikdaj javni prevoz v Sloveniji slab in da bi radi te javne povezave ovrednotili tudi na tak način, da jim dodamo program in določene osebnosti. Seveda si želimo, da bi literarni festivali, ki imajo seveda lastne profile, začeli boljše sodelovati, najti skupna presečišča programov … in danes je bil en tak dan. Mi smo imeli svoj program potovanja na Vilenico iz Nove Gorice, vileniški festival je imel svoj program potovanja iz Ljubljane v Vilenico in tukaj smo se srečali, prisluhnili pesnikom, poslušali glasbo … Mislim, da je to izreden trenutek,” je povedal Miha Kosovel, programski vodja festivala Mesto knjige, ki ga bodo prihodnje leto izvedli v deseto.
Dušan Šarotar, letošnji slovenski avtor v središču festivala, ki je dan pred sobotno slovesnostjo gostoval tudi na Mestu knjige, je po izkušnji potovanja z vlakom - ki ga je v Sežani med drugimi pričala Mateja Kralj, vodja Kosovelove sobe in članica društva Konstruktivist - kar žarel: “To je bilo eno najlepših doživetij tedna vileniškega festivala, neizmerno sem bil presenečen in tudi vesel tega kratkega potovanja z vlakom: najprej, ker sem bi presenečen, da ta železnica sploh obstaja, drugo, da se je zbralo toliko potnikov, pa tudi vzdušje na vlaku je bilo izjemno. Nekaj besede sem povedal jaz, nato so se spontano oglasili še drugi pesniki, tako da smo preživeli zelo lepo potovanje. Predvsem pa moram poudariti prihod v Sežano - imel sem občutek, da nas je pričakal Kosovel. Tako lepo je bil pripravljen sprejem tudi z uvodnim nagovorom, da sem prepričan: Literarni vlak bi moral potovati po celi državi.” In nedvomno tudi v Trst, od koder je živ ostal spomin na krasen sredin večer v kavarni San Marco, kjer je uvodni nagovor pripadel domačinu, pisatelju Paolu Rumizu, medtem ko sta se gostitelja Martin Lissiach in Irena Urbič pogovarjala z lavreatom Miljenkom Jergovićem in nagrajenko Srednjeevropske pobude Moniko Herzog, eno najdrznejših in angažiranih pesniških glasov naše južne sosede, ki moč besede uporablja tudi za migrante, ženske, žrtve femicida, LGBT osebe, in čeprav je včasih vse prej kot lahko, ne odneha, ker drugače ne zna, kot piše v sklepu pesmi Definicija pesnice, ki jo je v Trstu interpretirala igralka Nikla Petruška Panizon: “Še vedno včasih pred pesmijo/ lebdim v mokri temi/ ki se mi zdi/ da je katerikoli del polnoči/ ko z lahkoto preslepiš lakoto,/ a nikdar ne opustim/ poskusov da bi se/ odrinila/ v absolutni nič.”
Iz Mesta knjige je pred jamo Vilenica pripotovala tudi nedavno ustanovljena zasedba Grunt, s katero se je pred vileniško jamo letošnji festival v soboto sklenil živahno, glasno in za hip morda celo z vznesenim optimističnim občutkom, da bo prihodnje leto, ko festival praznuje 40. izdajo, Javna agencija za knjigo vrnila letos odvzeta sredstva.
