Jeziki: vsi drugačni, a enakopravni

Ni jih malo: od več kot 120 avtorjev je bilo obravnavanih 92 (na razpis DSP se je prijavilo 60 avtorjev; souredniki, svetovalci, udeleženci delavnic in glavna in odgovorna urednica pa so zbrali besedila še 32 avtorjev), v antologijo pa je vključenih 34 avtorjev, pripadnikov manjšin in priseljenskih skupin, v devetih maternih jezikih in sicer: madžarščini, italijanščini, romščini, slovaščini, makedonščini, bosansščini, hrvaššini, srbščini in angleščini ter v slovenskem prevodu.

Antologija izpostavlja na enem mestu največje in najboljše literarne dosežke že uveljavljenih, malo manj uveljavljenih ali še neuveljavljenih manjšinskih in priseljenskih avtorjev, katerih položaj v slovenski literarni zavesti je odvisen predvsem od prevodov njihovih del v slovenščino. Naslov antologije poudarja pomen prehajanja/prevajanja literarnih besedil iz enega v drug jezik. Navzočnost izvirnika in prevoda v antologiji je poleg praktičnega tudi simbolnega pomena: v isti knjigi/domu lahko živijo vsi ti jeziki, drugačni, toda enakopravni. Antologija je predstavljena kronološko, od najstarejše avtorice (rojene 1928) do najmlajšega avtorja (rojenega 1998) in vsebuje prozo, poezijo, drame ter literaturo za otroke. To, da je antologija projekt Društva slovenskih pisateljev, ni naključje: Društvo slovenskih pisateljev je namreč v zadnjih letih naredilo velik korak v priznavanju priseljenskih in manjšinskih avtorjev, ko je odprlo vrata članstva za pisatelje, ki živijo in ustvarjajo na teritoriju Republike Slovenije, ne glede na jezik, v katerem pišejo, in se s tem vključujejo v sodobni tok razumevanja literature in literatov, ki so v vse večjem številu dvo- ali celo tronacionalni. Priprava antologije ni potekala po ustaljeni poti, ko to počne glavni in odgovorni urednik, ampak so o izboru za antologijo interaktivno odločali tako glavna in odgovorna urednica, kot tudi souredniki za posamezne jezike (Erica Johnson Debeljak za angleški jezik, Ivan Antić za srbski jezik, Jadranka Matić Zupančič za hrvaški jezik, Ismet Bekrić za bosanski jezik, Sonja Cekova Stojanoska za makedonski jezik, Lajos Bence za madžarski jezik in Mario Steffe za italijanski jezik) in 25 udeležencev delavnic uredniškega dela, na katerih so sodelujoči vsa besedila skrbno prebirali, analizirali in ocenjevali. Antologija je resnični zaklad različnih literarnih glasov, ki bi sicer ostal skrit in dostopen le redkim slovenskim bralcem ne pa tudi nacionalni literaturi večkulturne Slovenije. Dejstvo je, da v Sloveniji živi in ustvarja kar veliko število pripadnikov avtohtonih manjšin in priseljenskih književnikov, toda le redki so tisti, ki so se uveljavili in se uveljavljajo v okviru sodobne slovenske kulture. To pomeni, da imajo prevode svojih del v slovenščini, objavljajo v osrednjih literarnih revijah, pri pomembnejših založbah, se udeležujejo osrednjih literarnih dogodkov in dejavno sodelujejo v osrednjih gibanjih slovenskega literarnega prostora.

Motivno-tematski diapazon pričujočih književnih besedil se giblje v različnih in raznolikih literarnih svetovih, v splošnih življenjskih in literarnih temah, v sodobnih literarnih izzivih. Tradicija, (post)modernistični navdih, (neo)realistični vzgib, urbana drža, ironija, humor, preteklost, sedanjost in tudi prihodnost - vse je v tej antologiji, vse izhaja in prihaja iz enega jezika v drugega, jezik pa ni le lingvistični produkt, je predvsem ontološki, eksistencialni in filozofski del vsake osebnosti. Antologija je v vsakem pogledu bogata: žanrsko, starostno, etnično, estetsko, poetično. Antologija je namenjena predvsem slovenskemu bralnemu občinstvu, izvirniki pa so namenjeni vsakemu bralcu, ki jih lahko razume in bere, tudi bralcu, ki jih lahko primerja s prevodi in preučuje.

Antologija želi opozoriti na avtorje, ki so pripadniki avtohtonih manjšin in priseljenskih skupin in pišejo v svojih maternih (ali očetovskih) jezikih in živijo v Sloveniji. Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji v vsakem primeru odgovarja na dolgotrajno potrebo po predstavitvi in vključitvi pričujočih avtorjev v slovenski literarni prostor. Z antologijo se avtorjem in avtoricam, ki pišejo v drugih jezikih, daje prostor in čas na slovenski literarni sceni, ki se na ta način širi, sprošča svoje meje in postaja še bolj zanimiva in pestra.

LIDIJA DIMKOVSKA