Joško Mažar od legende do knjige
“Saj si tak kot Joško Mažar,” so včasih na Colu in v okoliških vaseh rekli bolj zanemarjenemu človeku. A knjiga domačina Lucijana Trošta Marskire mamce kruh sem jedel, marskirga studenčka vodo pil -Zadnji krog Joškota Mažarja, s spomini domačinov kaže na dobrohotnega posebneža, popotnika, berača in vsestranskega mojstra, ki ga je pot iz rodne Slovaške v začetku 20. stoletja pripeljala v te kraje.
COL > Ime Joško Mažar ter številne zgodbe, pričevanja, anekdote in spomini, iztrgani pozabi, so iz Joška Mažarja že pred pol stoletja naredili legendo, povezano s številnimi neznankami in skrivnostmi. Te so pred leti pritegnile Colčana Lucijana Trošta, vnetega raziskovalca zgodovine domačega kraja in soavtorja zbornika in razstave Fantje in možje, pojdite domov, boste morali na vojsko. Že kot otrok je pogosto slišal o človeku, ki je hodil od hiše do hiše in v zameno za kos kruha ali krožnik tople juhe popravljal lonce, dežnike, brusil škarje, o možu iskrivega humorja, vnetem pripovedovalcu zgodb, ki pa je znal tudi kako ušpičiti. Ker je umrl že leta 1951, v današnjem domu upokojencev na Marofu pri Idriji, je Trošta pri odkrivanju, kdo sploh je bil Joško Mažar, čakalo težko delo.
Kljub številnim pričevanjem so manjkali podatki, ki bi pomagali iz drobcev sestaviti celoto in dokazali, da je Joško Mažar res obstajal. A Trošt je vztrajal in opravil pravo raziskovalno pot. Desetletno delo je nedavno zaokrožil s knjigo Marskire mamce kruh sem jedel, marskirga studenčka vodo pil - Zadnji krog Joškota Mažarja, ki jo je založilo Kulturno umetniško društvo Razpotje Col.
Avtor je za okvir pripovedi vzel različne zgodbe, ki so mu jih povedali Tone Koren iz Trševja, Anton in Ivan Rudolf z Vodic, Franc Rupnik iz Ajdovščine, Urška in Ivan Kobal s Suhega Vrha in Adi Mikuž z Bukovške Rovne, tem pa je dodal krajše izpovedi drugih pričevalcev, tudi številne zapise, ki so jih colski učenci skozi desetletja zbirali pod vodstvom učitelja, zbiralca in zapisovalca ljudskega gradiva Franca Černigoja. Knjižica odkriva nekdanje življenje v vaseh in na osamljenih domačijah od Sanabora do Idrijske Bele, kjer je zadnja leta življenja hodil Joško Mažar, ki se je leta 1865 rodil kot Josip Paulič v Trenčinu na Slovaškem. Zgodba govori o dobrih ljudeh, ki so popotnika in berača brez pomisleka sprejeli pod streho, ter o življenju nekoč, dopolnjujejo pa jo stare fotografije.
KUD Razpotje Col in avtor knjige Lucijan Trošt sta knjigo predstavila na Tomaževi štali, kjer je Joško Mažar pred dobrega pol stoletja prespal marsikatero noč, danes pa je v njej na ogled zanimiva etnološka zbirka. O knjigi in pomenu ohranjanja ljudskega spomina sta ob izidu razmišljala Marija Bajc in Franc Černigoj, kulturni program pa so obogatili colski pevci.
ALENKA TRATNIK