Jubilej, zaznamovan s kamnito dediščino
Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka je v soboto v dvorani Krpanovega doma obeležilo petnajst let uspešnega delovanja na kulturnem in etnološko zgodovinskem področju pivške občine.
PIVKA> Društvo Lipa je pred petnajstimi leti v novonastali občini Pivka po svoje zaoralo ledino na širšem kulturnem in zgodovinskem področju, saj je zapolnilo vrzel, ki je v majhnih občinah, brez poklicnih kulturnih ustanov, običajno bolj ali manj prisotna. “Glavni cilji društva od samega začetka je ustvarjanje kulturnih dogodkov, hkrati pa tudi obujanje zgodovinskega spomina, kulturne dediščine, dogodkov in osebnosti, ki so bili zaslužni za napredek in razvoj naših krajev. Velik poudarek pa je tudi na delu z mladimi,” je v svojem nagovoru na prireditvi dejala predsednica Irena Margon.
Društvo Lipa je pred petnajstimi leti v novonastali občini Pivka po svoje zaoralo ledino na širšem kulturnem in zgodovinskem področju, saj je zapolnilo vrzel, ki je v majhnih občinah, brez poklicnih kulturnih ustanov, običajno bolj ali manj prisotna.
Predsedstvo je prevzela po možu Ernestu Margonu, prvemu predsedniku in enemu od pobudnikov za ustanovitev društva Lipa. Zakonca Margon sta nesporno glavno gibalo društva, ki šteje 30 članov, od katerih je tretjina mladih, ki že vodijo kulturne večere, ustvarjalne delavnice za otroke, recitirajo in se ukvarjajo z lutkarstvom.
Kaj vse se dogaja pod Lipo
V društvu so aktivni na številnih področjih: med občinstvom so priljubljeni kulturni večeri Pod lipo, ki so doslej privabili v Pivko številne znane slovenske umetnike in kulturnike. Naj med njimi naštejemo nekaj “udarnih” imen, kot Ciril Zlobec, Mila Kačičeva, Dane Zajc, Neža Maurer, dr. Jože Felc in nedavno preminuli pesnik Tone Pavček, ki je na prazen list v društveno spominsko knjigo v trenutku napisal pesem v rimah. Posebej pa so v Lipi ponosni na večer z Borisom Pahorjem, ki ga je pivška občina na njihovo pobudo razglasila za častnega občana. Pahorjeva mama je bila namreč iz pivške občine, kar v vseh javnih nastopih v teh krajih rad poudari.
Društvo Lipa je bilo vedno prisotno tudi pri pomembnih krajevnih dogodkih. Sodelovali so na praznovanju 130. obletnice Pivškega tabora na Kalcu ter pripravili obrazložitev in razlago za uveljavitev Marina Krpana kot simbola pivške občine. Ob stoletnici rojstva učiteljice in pesnice Ludovike Kalan, ki je živela do smrti ob slovenskem morju, so na nekdanji šoli postavili spominsko ploščo in izdali njene pesmi. Lipa je bila aktivna tudi pri obeleženju 700. obletnice prve omembe Pivke oz. Št. Petra na Pivki.
Leta 2002 pa so pripravili zelo odmeven simpozij o rojaku iz Petelinj, duhovniku in slavistu, profesorju na malem semenišču v Vipavi dr. Antonu Požarju. Ob stoletnici oltarja in 50-letnici Kregarjeve poslikave fresk v cerkvi sv. Petra v Pivki so izdali zbornik. Ob drugih priložnostih pa še nekaj manjših publikacij. “Veliko dela je bilo že opravljenega, saj se je naše društvo dobro 'prijelo'. Še naprej bomo pripravljali večere Pod lipo z znanimi besednimi umetniki in kulturniki. Letos pa smo se usmerili tudi v pivško etnološko dediščino. Rezultat tega je replika kamnitega križa, prvega etnološkega spominka v naši občini,” je sklenila nagovor Irena Margon.
Dežela kamnitih križev
Ravno slednje, skrb za ohranitev zanimive kamnite dediščine, številnih kamnitih križih, ki so posuti po Pivški kotlini, je bil osrednji dogodek praznovanja 15- obletnice Lipe. K ovrednotenju te izvirne pivške dediščine so pritegnili Božidarja Premrla, nesporno najboljše poznavalca primorske stavbne in kamnite dediščine. V pogovoru z Ireno Margon je med drugim napovedal izid monografskega dela o kamniti dediščini na Pivki in njeni okolici, saj so kamniti križi posejani po Pivki, Košanski dolini in vse tja do Bistriškega.. “Pivško kulturno in duhovno krajino pa bogatijo, sooblikujejo in ji dajejo, poleg cerkva, seveda, poseben pečat klesana kamnita znamenja, zlasti visoki kamniti križi,” je značilnosti te podobe pivških krajev opisal Premrl. Premrl je pripravil tudi besedilo za dokumentarni film z naslovom Dežela kamnitih križev, ki je bil premierno predstavljen v Krpanovem domu. Dokumentarec (nastal v produkciji postojnske Galerije 2 in studia Vascom iz Pivke), je vizualni sprehod po Pivškem, od enega do drugega kamnitega križa. In prav ta dediščina je spodbudila izdelavo spominka - replike kamnitega križa iz vasi Gradec.
Akademijo ob jubileju so popestrili nastopi domače komorne pevske skupine Studenec, moškega zbora Pivka, mladega harmonikarja Martina Mankoča in seveda nastop Martina Krpana in cesarice, ki sta ju upodobila Irena in Marko Vadnjal. To pa so kulturne skupine, ki pogosto sodelujejo na prireditvah Lipe in jih bogatijo.
TOMO ŠAJN
