Jurij Hudolin o Vrvohodcu, svojem tretjem romanu

Kultura
, posodobljeno:

Vrvohodec, tretji roman pesnika, pisatelja, prevajalca, urednika in scenarista Jurija Hudolina, izrisuje trhel in trohnoben svet bifeproletariata 70. let prejšnjega stoletja. S predhodnikoma Objestnost (2005) in Pastorek (2008) visi na isti vrvici: avtobiografskost je za avtorja ključna. Pravi, da se mu zdi z umetnostjo, če ni doživeta na osebni ravni, nesmiselno ukvarjati.

Jurij Hudolin: “Če umetnost ni doživeta na osebni ravni, se mi z njo ne zdi smiselno ukvarjati.”
Jurij Hudolin: “Če umetnost ni doživeta na osebni ravni, se mi z njo ne zdi smiselno ukvarjati.”Maksimiljana Ipavec

KOPER> Bralec v roman stopa prek besed Franka Konečnika, “čašičarja in lažnivca non plus ultra”. Konečnik si sprva služi kruh kot harmonikar v narodnozabavnem ansamblu, spotoma si drugo za drugo ustvari in razsuje dve družini, potem pa dobi službo v kazensko-popravnem domu Molotovka. Večino časa preživi po bifejih, kjer se s sebi podobnimi zateka v iskanje umišljenega boljšega sveta, ki pa ga v resnici ni mogoče doseči z delom in znanjem, temveč zgolj z drogami vseh vrst ali nezakonitimi dejanji, od kraje do goljufanja, od ustrahovanja do umorov ...

MAKSIMILJANA IPAVEC

Več o romanu preberite v četrtkovi tiskani izdaji Primorskih novic.