Jutri zvečer bo spet v središču Slovenska popevka

KOPER, LJUBLJANA> Vsi trije so čar popevkinega odra že izkusili, vsi so bili na njem tudi že nagrajeni. V dneh pred festivalom smo jih med hitenjem na vaje ujeli in jih pobarali o njihovih skladbah, smislu slovenske popevke danes, zanimalo pa nas je tudi, kaj je tisto, kar jih vedno znova pritegne, da se na festival prijavijo. Oziroma, če to vprašanje prevedemo v novorek: kaj imajo od nastopa na Slovenski popevki - zakaj se jim splača.

Naj traja

Rudi Bučar se na Slovensko popevko podaja drugič - predlani je kot avtor besedila in glasbe za pesem Samo ti v Cezarjevem slogu prišel, videl in zmagal. S skladbo Naj traja pa sena Slovenski popevki tokrat prvič predstavlja kot interpret: “Naj traja je skladba, ki je narejena posebej za ta festival. Besedilo sem se najprej trudil napisati sam, a mi ni šlo najbolj od rok, zato sem na pomoč poklical Leona Oblaka, ki je na tem področju res mojster.”

Tekstopisec iz Tolmina je po Bučarjevih besedah pretanjeno ubesedil ljubezensko zgodbo. “Vsekakor pa ni nujno, da skladbo razumemo zgolj tako - gre pravzaprav za pesem o tem, kako si želiš v sebi obdržati občutje, ki te prevzame in izpolni. Takšno, ob katerem se počutiš celega. In si le želiš, da bi trajalo, tako kot kakšne lepe sanje.” Aranžma je delo Aleša Avblja, glasbo pa je napisal Bučar sam. “Ko moram opisovati skladbo, sem vedno nekoliko v zadregi,” se zasmeji in doda, da ga ta festival, tako kot vse druge, očara predvsem zato, ker daje pevcu možnost, da zapoje v živo ob spremljavi orkestra. “Slovenska popevka se mi zdi festival z velikim potencialom, a njen koncept je, žal, še vedno precej ujet v čas, ko je doživljala največji razcvet, torej v zlata šestdeseta. Če bi uspeli festivalu vdahniti več modernega in duha sodobnosti, bi se verjetno tudi slovenski popevki kot glasbenemu žanru bolje godilo,” razmišlja Bučar, ki pravi, da mu je predlanski uspeh prinesel širšo prepoznavnost. “Pesem Samo ti se je na radijskih postajah precej vrtela, kot avtor glasbe pa sem prav zaradi zmage dobil kar precej naročil.”

In situ

“Vem, da nekateri pravijo, da sem na Slovenski popevki že inventar, a vsem takim odgovarjam: Marjana Deržaj, ena največjih zvezd slovenske popevke, je na tem festivalu nastopila šestnajstkrat, zmagala je le enkrat. Ne me razumeti narobe - ne postavljam se ji ob bok, nasprotno, zame je velika vzornica, kot pevka in kot človek. S tem, ko se je festivala udeleževala, namreč po mojem mnenju ni pokazala le naklonjenosti temu dogodku, marveč predvsem svojo ljubezen do glasbe, ki so jo ustvarjali slovenski avtorji. Iz istega razloga se festivala udeležujem sama: za pevca je neopisljiv užitek, ko lahko zapoje skladbo z odličnim besedilom in mojstrskima melodijo in aranžmajem, poleg tega pa jo lahko interpretira v živo, ob spremljavi izjemnega orkestra,” razmišlja Anika Horvat, pevka, ki se je v zgodovino Slovenske popevke kot zmagovalka doslej zapisala dvakrat: leta 2009, ko je zapela Bučarjevo skladbo Samo ti ter tri leta prej, ko je slavila s pesmijo Belo nebo Patrika Grebla in Damjane Kenda Hussu. “Tokrat bom zapela skladbo, ki je nekaj časa ležala v predalu in za katero ne morem reči, da je pop. Napisala sta jo Damjana Kenda Hussu in Marino Legovič. Je nenavadna, vključno z naslovom, ki je v latinščini.” In čeprav ji ni prijetno ob dejstvu, da skladbe, ki jih slišimo na festivalu, ne dobijo prave priložnosti na radijskih valovih, se ji zdi Slovenska popevka brez dvoma pomemben festival. “Morda ji na trenutke res manjka stika s sodobnostjo, z drznejšimi zvoki, a najdragocenejše se mi zdi, da se je festival uspel obdržati in da njegova kakovost ni padla,” meni Anika in dodaja, da so se ji dosedanji nastopi na tem festivalu obrestovali: “Slišalo se bo klišejsko, a tako pač je - glasba je moje življenje. In po vsaki zmagi sem dobila ogromno vabil za nastope in sodelovanja, pa tudi za koncerte z Big Bandom, kar obožujem. Sama si želim čimveč priložnosti za petje, in slovenska popevka mi jih vedno da.”

Danes si sam

Zagrabi me, Kdo si, Če imaš me v krvi, Tisto, kar ostane in Nisem jaz so naslovi skladb, s katerimi je na Slovenski popevki sodeloval Slavko Ivančić. “Nisem jaz je pred desetimi leti prejela nagrado za najboljše besedilo. Napisal ga je Mef, čigar besedilo bom prepeval tudi letos, sam pa sem takrat dobil nagrado za najboljšo interpretacijo. Tokrat na oder slovenske popevke prihajam s skladbo Danes si sam; glasbo zanjo je napisal Gaber Radojevič, aranžma pa Lojze Kranjčan. Kaj naj povem o njej? Mef je spet dokazal, da me pozna v dušo, in mi je zato besedilo napisal na kožo. Vzdušje skladbe je fantastično, Gaber pa s svojim delom dokazuje, da ni muha enodnevnica, ampak nadaljuje v svojem, vedno bolj prepoznavnem slogu,” je svojo letošnjo skladbo predstavil Ivančić, ki je prepričan, da je slovenska popevka kot žanr nespregledljivo zaznamovala slovensko glasbeno sceno. “Morda res na trenutke deluje arhaično in nekoliko iz drugega časa, a v poplavi šunda in kiča je ta festival še kako pomemben in dobrodošel. Drži pa, da je vsako stvar mogoče narediti še bolje.” Slavko dodaja, da vsak oder, še zlasti pa tako pomemben, kot je tisti Slovenske popevke, doživlja kot deske, ki pomenijo življenje. “Naj mi igralci ne zamerijo, ker sem si pri njih sposodil ta izraz, a menim, da za doživetje stika z občinstvom in njegovega sprejemanja tega, kar mu daješ, ni boljšega izraza. Si tam in daš po najboljših močeh, kar lahko - to je življenje! V preteklosti sem si izjemno želel biti del Slovenske popevke, danes pa sem neizmerno ponosen, da sem del te velike in fantastične zgodbe.”

MAKSIMILJANA IPAVEC

Rudi Bučar

Slavko IvančićArhiv Slavka Ivančića