Kača, konj in fičo

LJUBLJANA>Matej Pečnikar se je novogoriškemu občinstvu prvič samostojno predstavil leta 1996 v galeriji osnovne šole v Solkanu, tedaj črno- belega gestualnega abstraktnega ekspresionizma. Potem je odšel v svet, po študijskih in drugih umetniških poteh, nakar smo ga, tokrat v figuralnem slogu, pri nas znova zasledili v Mariboru.

V tamkajšnji Kibli (2009) je s precej provokativnimi slikami pokazal na razkol človekove eksistence, na bitko med človekovim duhovnim, tudi religioznim, na eni strani in živalskim polom na drugi, bitko z notranjim jazom, bitko med instinktom, čustvi in razumom, ter na razkol med kreacijo in evolucijo. Osebne izkušnje, poglede na življenje in doživljanje sveta je izrazil skozi preproste figure in simboliko.

Prav občutljivo polje simbolike je vezni člen z razstavo v Kapsuli. Slikar je tukaj opustil provokacijo in se osredotočil na simbole. “Prek simbolov, vzorcev, pisanih ritmičnih črtastih podlag umetnik nakazuje na koncept cikličnosti, repetitivnosti, ponavljanja ter na relacije med duhovnostjo in podzavestjo. Umetnik sam poudarja, da uprizorjeni motivi tako ne poskušajo reprezentirati zunanjega sveta, temveč se osredotočajo na notranjega; kompozicije so centralne, podobe grafične, stilizirane, arhetipske s poudarkom na barvnih kontrastih,” so zapisali v galeriji.

Pečnikar si to izjavo približa Jungovi definiciji, ki pravi, da simboli niso niti alegorija niti navaden znak, temveč slika, ki lahko najbolje izrazi naravo duha, ki jo nejasno slutimo. Hkrati zadevo aktualizira, nakaže na sodobnega človeka, katerega problem je v tem, da v bistvu funkcionira kot arhaični človek, le da je oropan za svet mitov, ki urejajo njegovo bivanje. Ampak, kot kaže, večni arhetipi vztrajajo tudi v njem, le da so zdaj premeščeni v nezavedno in spregovorijo bodisi skozi sanje bodisi skozi simbole, starodavne ali pa prav sodobne (Fiatov avto fičo). Težo vsebini odvzame z formalnimi rešitvami, predvsem z barvami otroških sob in ilustrativnimi podobami.

Matej Pečnikar (1975) je po končani srednji umetnostni šoli v Gorici (Istituto d'arte Max Fabiani) študiral slikarstvo na akademiji Brera v Milanu pri profesorjih Gottardu Ortelliju in Davidu Benatiju. Želja po novih izzivih in izkušnjah ga je leta 1998 preselila na Dunaj, kjer je nadaljeval s študijem slikarstva na tamkajšnji Akademie der Bildenden Kunste pod mentorstvom profesorjev Markusa Prachenskega in Walterja Obholzerja. Leta 2001 je tam tudi diplomiral. Od takrat je živel na različnih koncih sveta, med drugim v Avstraliji, Veliki Britaniji, na Irskem in Nizozemskem. Izkušnje iz tujine so pustile velik pečat v njegovem osebnem in slikarskem razvoju.

V zadnjih letih se je samostojno predstavil v Galeriji Kibla in Media Nox v Mariboru ter v Galeriji Pasaža in Mestni hiši v Ljubljani. Sodeloval je na več skupinskih razstavah v Kilkennyju (Irska), Sydneyu, na Dunaju in v Novi Gorici.

KLAVDIJA FIGELJ