Kako današnja ušesa slišijo glasbo istrskega včeraj

Kultura
, posodobljeno:

Festival FolkHistria je vzniknil pred desetimi leti. Na Skupnosti Italijanov so ga pripravili v želji, da bi glasbeno tradicijo Istre slišali, videli, o njej premišljevali ter ji na stežaj odprli vrata časa, v katerem živimo. Po dekadi zatišja - botrovalo mu je zlasti pomanjkanje denarja - se festival, ki ga umetniško vodi Dario Marušić, vrača.

Dario Marušić: “Sem čistokrvni mešanec in v tem duhu tudi delujem.”
Dario Marušić: “Sem čistokrvni mešanec in v tem duhu tudi delujem.”Igor Zirojević

KOPER >Niz dogodkov, ki sestavljajo vrhunec festivala, se je začel s predstavitvijo fotografske monografije, posvečene Ottaviu Štokovcu, znamenitemu in poslednjemu izdelovalcu istrskih bajsov. Festival ostaja zvest svoji programski zasnovi in konceptualnim sklopom spred desetletja - poleg koncertov tradicionalne istrske glasbe in nastopov mladih zasedb, novega vala istrskega etna, so v program uvrstili tudi znanstveni simpozij.

Nov val istrskega etna

“Seveda bo letošnja festivalska izdaja, ki se med drugim navezuje tudi na stoto obletnico Prve istrske pokrajinske razstave, vsebinsko drugačna. Desetletje vsekakor prinese nešteto dejavnikov, ki naš čas delajo drugačen od tistega, v katerem smo pripravljali prvi festival,” meni Dario Marušić, umetniški vodja festivala FolkHistira 2010 in dodaja, da se je istrski glasbi v zadnjem desetletju zgodilo marsikaj. “V tem času smo dobili kar nekaj mladih skupin z izjemno zanimivim pogledom na istrsko tradicionalno glasbo. Sam njihovo ustvarjanje in delovanje primerjam z vetrom, ki ga je v polje istrske tradicijske glasbe pred tremi desetletji vnesla Istranova. Veja, Š.K.a.F. in The Wedges, ki prihajajo iz Pazina, Kršana in Lindarja, so mlade, interaktivne zasedbe. Gre za glasbenike, ki so člani tradicionalnih istrskih glasbenih zasedb oziroma folklornih skupin; recimo, eden od fantov vodi folklorno skupino v Pazinu, drugi v Kršanu, tretji je ta hip absolutno najboljši godec na mih v Istri, četrti najboljši mladi pevec ljudske glase ...” Kot poudarja Marušić, pa v njihovem primeru ne gre za podleganje world music trendu oziroma za zatekanje v neke vrste glasbeni manierizem. “Veja, Š.K.a.F. in The Wedges na istrsko deblo cepijo različne poganjke - bodisi nove, sodobne glasbene žanre, instrumente kot so, recimo, didžeridu ali djembe ali pa eksperimentirajo z zvokom. Te zasedbe tradicionalno glasbo izjemno dobro poznajo, z njo živijo, iz nje dobesedno izhajajo. Prav v tem vidim veliko razliko med njimi in ostalimi zasedbami, ki v svoj repertoar vpletajo oziroma ga gradijo na tradicionalni glasbi.”

Folkhistria 2010 se je začel konec maja z revijo folklornih skupin Godci prihajajo! in nadaljeval minulo soboto z Zborom istrskih pihalnih orkestrov. V sredo so predstavili fotografsko monografijo, posvečeno Otaviu Štokovcu, in pripravili koncert Tria Kras. V četrtek zvečer bodo predstavili zgoščenko vokalne skupine La Porporella, ki bo ob Folklorni skupini iz Galižane in glasbeni skupini I Cantadori iz Babičev tudi v živo zapela. Jutrišnji predstavitvi projekta 3>1>n (Music for Minorities and Losers) bo sledil koncert zasedb Veja, Š.K.a.F. in The Wedges. Sobotni dopoldan bo minil v znamenju strokovnega simpozija Istrska glasbena dediščina med raziskovanjem, ohranjanjem in spremembami. Festival se bo sklenil z multimedijskim koncertom zasedbe Mitteleuropa Ensemble.

Posebnost FolkHistrie je predvsem v specifičnem pojmovanju tradicije. Slednje se zaveda, jo globoko spoštuje, a je ne malikuje. Zaveda se je, tako kot časa, v katerem živi. “Ko govorimo o ljudski glasbi, smo prevečkrat zazrti v preteklost. To je naša tradicija, jasno, moramo se je zavedati in jo negovati, a to ne pomeni, da moraš zaradi tega zanikovati sodobnost, ta trenutek. Vsak od nas je otrok svojega časa. Na festival ne bomo prišli s konji ali osli, marveč z avtomobili, avtobusi, no, morda kdo tudi peš. O tem, kdaj se bomo dobili, se bomo dogovarjali po mobilnih telefonih. Zakaj bi se potem glede glasbe obnašali drugače?” umeščenost festivala v tu in zdaj slikovito opiše Marušić, ki bo v soboto vodil in koordiniral znanstveni sestanek, na katerem bo med drugim mogoče slišati najstarejši ohranjen posnetek istrske tradicionalne glasbe iz leta 1908.

FolkHistria 2010 je koprska Skupnost Italijanov pripravila ob finančni podpori italijanskega zunanjega ministrstva in Unije Italijanov ter koprske občine in slovenskega ministrstva za kulturo.

Glasbeni protest proti mejam

Ko govorimo o istrski tradicionalni glasbi in plesih, seveda ne moremo mimo lokalnih posebnosti, ki gradijo kompleksen in večkulturni konglomerat istrske folklorne pokrajine. “V času političnih antagonizmov, ki na površje potiskajo nacionalno in s političnimi mejami Istro trgajo na tri dele - slovenskega, italijanskega in hrvaškega, je več kot nujno poudarjati mikrorealnosti tega prostora,” opozarja Marušić, ki bo svoj avtorski projekt, v katerem istrsko glasbeno tradicijo spaja s sodobnimi tehnologijami 3>1>n (Music for Minorities and Losers), predstavil v petek.

“Seveda je mogoče moj projekt razumeti kot protest proti mejam. Dejanske in mentalne meje, ki so se v Istri neprestano spreminjale glede na trenutne politične potrebe, so zame dejanski sovražnik. Znova in znova se postavljam na stran poražencev. Za marsikoga je to morda le še ena utopija, zame pa način, s katerim izpovedujem potrebo po poznavanju lastnih tradicij in nujnosti njihovih prilagoditev trenutnim spremembam. Sem čistokrvni mešanec in v tem duhu tudi delujem.” MAKSIMILJANA IPAVEC

Trio Kras in Dario Marušić
Trio Kras in Dario MarušićMaksimiljana Ipavec
Trio Kras
Trio KrasMaksimiljana Ipavec
Avtor fotografij v monografiji, posvečeni Ottaviu Štokovcu, je Jaka Jeraša
Avtor fotografij v monografiji, posvečeni Ottaviu Štokovcu, je Jaka JerašaMaksimiljana Ipavec
Ottavio Štokovac
Ottavio ŠtokovacJaka Jeraša