Kako je slovenski poljub iz sobe pripotoval na ulice
Najstarejša fotografija poljuba, ki jo hranijo v Muzeju novejše zgodovine, je nastala med prvo svetovno vojno in prikazuje skorajšnji poljub med dvema skrbno postavljenima avstro-ogrskima častnikoma, ki pa je zaigran. Izbor fotografij poljubov iz zbirk Muzeja novejše zgodovine je predstavljen na razstavi Pustolovščina poljuba. Na ogled je v galeriji S na Ljubljanskem gradu, pripravila pa jo je kustosinja Irena Uršič.
LJUBLJANA > Kot so zapisali v muzeju, so nekatere izbrane fotografije poljubov v svoji liričnosti umetniško lepše, druge pa zaradi zgodovinskega ozadja dokumentarno močnejše.
Redke fotografije poljubov iz prve polovice 20. stoletja nas, kot so zapisali v muzeju, prepričujejo, da poljubljanje ni bilo ne vem kako okusno in na cesti večinoma nezaželeno, zato ga tudi fotografski aparati niso posebej beležili.
Tudi načini dokumentiranja posnetkov so pomenljivi in so odraz časa. Fotografija razpoložene trojice v slovenskih narodnih nošah, posneta kmalu po drugi svetovni vojni, na kateri se fant prešerno namenja poljubiti eno od deklet v objemu, je še pospremljena z jedrnatim komentarjem - bolj zaupno.
Prva majhna zbirka fotografij neznanega avtorja, ki je posebej posvečena beleženju intimnejših reči in v kateri je ujet tudi kakšen poljub, je iz časa italijanske okupacije med drugo svetovno vojno. V muzeju je shranjena pod prvotnim imenom Ljubimkanje Italijanov s Slovenkami.
Razstava prepušča pustolovščino poljubom, ki so jih na fotografijah zapustili Nace Bizilj, Edi Šelhaus, Božo Štajer, France Cerar, Tone Stojko, Janez Bogataj, Marjan Pfeifer, Janez Pukšič, Miško Kranjec, Leon Jere, Vlastja Simončič in Rudi Vavpotič.
Simboličen prelom v intenzivnosti fotografskega dokumentiranja poljubov in revolucionarnost novega časa pa nakazuje fotografija poročnega para v Trstu. Okoli leta 1950 jo je posnel Edi Šelhaus, na njej pa se mladoporočenca med svati in pred objektivom fotoreporterja sproščeno predajata strasti poročnega poljuba. Poljub se je v drugi polovici minulega stoletja osvobodil; izza štirih sten je stopil v javnost, na ulice, trge, pločnike, ceste ... in postal del javnega življenja.
“Poljub je v drugi polovici 20. stoletja postal vse bolj priljubljen in univerzalen vedenjski vzorec, ki je iz zasebnega popolnoma prodrl v javno življenje. Razstava pripoveduje o poljubih na fotografijah, in to ne samo med ljudmi, ampak tudi med ljudmi in živalmi, med ljudmi in predmeti. Pripovedujejo o ljubezni, sreči, protokolu, športnih zmagah, združitvi z Bogom in še o marsičem,” so še zapisali v muzeju.
MI, STA