Kako razmišljajo naši sosedje?
“Skoraj vse predstave, ki jih bomo uprizorili v novi sezoni, bodo nastale po italijanskih tekstih. Zanima nas, kako razmišljajo naši sosedje, kako gledajo na ta svet, kakšna vprašanja si postavljajo,” je včeraj dejala direktorica Gledališča Koper Katja Pegan.
KOPER >Sezono bodo oktobra odprli z aktualnimi Barufami, ki jih je napisal z Goldonijevimi Zdrahami navdihnjeni Predrag Lucić, režiral pa Vito Taufer. Koprodukcijsko “komedijo strasti in norosti, ob kateri odpove vsaka arbitraža” je Gledališče Koper s puljskim Istrskim narodnim gledališčem, SSG Trst in SNG Nova Gorica krstno uprizorilo že junija, kot ambientalno predstavo Primorskega poletnega festivala.
Novembra bo koprsko premiero doživela še ena koprodukcija, komični muzikal Trač ali Mnogo hrupa za nič, pri katerem so moči združili avtor libreta Gašper Tič, skladatelj Davor Herceg in režiser Jaka Ivanc. Z mediteranskim temperamentom začinjena družbenokritična komedija je že uspešno zaživela na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. “Gašper Tič je izhajal iz Shakespearove komedije in skoraj srhljivo pokazal, kako uničevalen je lahko trač oziroma neresnica, ki jo podtakneš, da bi prišel do določenega cilja,” pravi Katja Pegan.
Januarja bodo na koprskem odru premierno uprizorili Zadnje lune (Le ultime lune)tržaškega dramatika Furia Bordona v režiji Dušana Mlakarja, ki jo je Katja Pegan na repertoar uvrstila na željo glavnega igralca Borisa Cavazze- upodobil bo ostarelega profesorja književnosti, ki med odpravljanjem v dom za ostarele napravi temeljito inventuro svojega življenja. “Z največjim veseljem sem ugodila človeku, ki nam je pomagal na noge postaviti to gledališče,” pravi direktorica. Komedijo je v tržaškem teatru leta 2004 v prevodu Tite Simoniti že režiral Adrijan Rustja in tudi upodobil glavno vlogo, v Kopru pa bo zaživela v svežem prevodu, ki ga je kar dva meseca klesal Vanja Pegan. In ob tem neizmerno užival: “To je zelo intimistično besedilo. Najbolj me je pritegnila iskrenost avtorja, ki se izogiba patetiki. Spominjam se, kako sem na televiziji Rai neštetokrat v tej vlogi videl Marcella Mastroiannija, zdaj pa sem od blizu spoznal, da je besedilo res izvrstno. V njem avtor tankočutno pokaže, kaj prinaša staranje in kako se ljudje soočijo z njim.”
Sezono bodo spomladi sklenili s slovensko praizvedbo drame Za blagor vseh ljudi (Per il bene di tutti), ki jo je režiser, igralec in dramatik Francesco Randazzo napisal leta 1996, prevedel pa jo je pisatelj in režiser Marko Sosič. Besedilo, ki ga bo na oder v sodelovanju s SNG Nova Gorica postavila režiserka Nenni Delmestre, je po oceni dramaturga Mihe Trefalta morda celo aktualnejše kot v času nastanka: “Zgodba je preprosta. V nedoločeni obmejni vasi so prebivalci obdani s tujci iz sosednje države, ki skušajo k njim prebegniti prek reke. Vaščani se počutijo ogrožene, zato organizirajo nočne straže, ki nenehno nadzorujejo rečni breg. Nekomu vendarle uspe prebegniti, nakar ga vaščani zaprejo v klet supermarketa in se skozi celotno dramo sprašujejo, kaj z njim storiti.”
Iz vseh bruha nasilje, ki ga poraja strah, poudarja Trefalt, ki ga dogajanje v drami zelo spominja na današnje razmere v Sloveniji, čemur pritrjuje tudi Marko Sosič: “Ključna je današnja nepismenost, ki samo še potencira vse strahove. Vprašanje je tudi, kakšne vrednote ima danes naš, zahodni svet. V Randazzovem besedilu odseva naš čas nesolidarnosti, ksenofobije, nerazumevanja drugih in brisanja možnosti kontakta z drugim.”
Prevajalec Gašper Malej je spregovoril še o drami Kraljica mati (Regina Madre), ki jo je napisal neapeljski dramatik Manlio Santanelli in ki jo bodo uprizorili na naslednjem Primorskem poletnem festivalu; temeljitejšo predstavitev so pustili za prihodnje, še precej oddaljeno poletje.
Najmlajšim bo tudi v novi gledališki sezoni namenjen jesenski festival Svetilnik, gledalci pa si lahko do 15. septembra priskrbijo različne abonmaje, v katerih so na voljo tudi gostujoče predstave - v Koper bodo pripotovala gledališča tako iz drugih slovenskih krajev kakor iz Hrvaške, Srbije, Bosne ...
ANDRAŽ GOMBAČ
