Kako so v Istri zveneli Brkini
Librisovipoletni narečni večeri že deveto sezono soočajo dediščino in tradicijo slovenske Istre z izročilom drugih pokrajin. Tokrat so se v Bočajih pri Truškah v govorjeni, peti besedi ter glasbi občinstvu na večeru Ud Bičaju du Brkino ni konfino razprli sosednji Brkini.
BOČAJI, TRUŠKE> Večeri so zasnovani kot preplet, v katerem se vsakokrat s svojim snovanjem predstavijo tudi ljubiteljski ustvarjalci.
Kar nekaj časa bi potrebovali, če bi hoteli prešteti vse sodelujoče, ki so doslej v številnih vaseh in zaselkih po slovenski Istri sooblikovali več kot trideset Librisovih poletnih večerov. V veliki meri so jih s svojo ustvarjalnostjo zaznamovali prav ljubiteljski pesniki, pisatelji, pevci, igralci, zbiralci in zgodovinarji. “Vemo, da je narečje živo le, dokler ga uporabljamo, se v njem izražamo. Vsi tisti, ki v njem ustvarjajo ter tako razpirajo svoje notranje svetove, so večinoma ljubiteljski ustvarjalci. Njihov prispevek se mi zdi izjemno dragocen, saj tako ohranjajo pomemben del dediščine, največkrat malih krajev. Vedno znova me prevzame, ko vidim, koliko navdušenja, požrtvovalnosti in nenazadnje pripadnosti nekemu področju izražajo s svojim hobijem,” pravi Ingrid Celestina iz koprskega Librisa in dodaja, da želijo na svojih poletnih prireditvah občinstvu ponuditi večplastno kulturno doživetje. “Zato večere skupaj z Alferijo Bržan programsko oblikujeva tako, da občinstvu približujejo tako ljubiteljsko ustvarjalnost kot tudi poljudne prispevke raziskovalcev, ki se narečju posvečajo poklicno.”
Tretji in zadnji letošnji Librisov poletni večer bodo pripravili 16. septembra na Škofijah, ko bodo skupaj s številnimi gosti pogledali v Kanalsko dolino.
Tokrat je občinstvo v zgodovino Bočajev, Trušk in okoliških zaselkov popeljal domačin, ljubiteljski zgodovinar Janko Bočaj, v nadaljevanju pa sta se prav na poseben način družila narečna beseda in zborovsko petje. Brkinsko besedo je obiskovalcem približala Danica Pardo, ljubiteljska ustvarjalka s Prema. Doslej je izdala dve pesniški zbirki in knjižico Drobižnice, v katero je povezala kratke zgodbe. Piše sicer v knjižnem jeziku, obogatenem z narečnimi besedami, a svoja snovanja, tako kot v petek zvečer, najraje prebira v domačem narečju. Istrska govorica je zazvenela skozi odlomke iz knjige Moja deštra Istra, ki jih je prebirala njena avtorica Nelda Štok Vojska, ki je ljubiteljskemu raziskovanju in ustvarjanju v istrskem narečju predana že vrsto let. Tako kot tudi zborovskemu petju - in tu je še en vezni člen med gostjama. Obe sta namreč doslej že napisali nekaj pesmi, ki jih, preoblečene v melodijo, z veseljem prepevajo pevke in pevci. Pesem Istrska rapsodija Nelde Štok Vojska odzvanja iz grl Mešanega pevskega zbora Divača, dve pesmi Danice Pardo, ki sta našli prostor na repertoarju Ženskega pevskega zbora Prem, pa je uglasbila Andreja Hrvatin, pevka, skladateljica in zborovodja, ki se je raziskovanju brkinske ljudske glasbe in plesov posvetila tudi v diplomski nalogi. V korti domačije, ki sta jo Librisovemu poletnemu narečnemu večeru gostoljubno ponudili Vilma Kovačič in Silva Ferletič, je Hrvatinova poljudno in nazorno občinstvu predstavila značilnosti brkinskega ljudskega izročila, pri tem pa ji je pomagal pevec Vladimir Zadnik iz Artviž.
Drugi letošnji Librisov poletni večer, ki ga je z brkinsko ljudsko začel, z istrsko pa sklenil violinist Vlado Batista, je potrdil, kar so organizatorji zapisali že v naslovu: da tu težko postavimo mejo.
MI
