Kakor kresnice v zgodovini svojih rodov

DANE PRI DIVAČI > “Vem, da kmalu ne bom več prestopila tega praga, zato si želim zapolniti sleherni prostor pod to streho: leseni pod, zelena vrata, škripanje podstrešja, očetove žulje in njegovo mladost ...” je Magdalena Svetina Terčon zapisala v eni izmed svojih novih pesmi.

Zbirka je začela nastajati že pred leti, je pojasnila na nedavni predstavitvi v Danah. Podnaslovila jo je Mojim prednikom: del zbirke je posvetila dedku po mamini strani, del pa babici po očetovi strani. Zbirka se je začela rojevati, ko je začutila, da vezi v njenem rodu popuščajo. Da bi “Kranjčeve rodove” v prihodnje bolj povezala, se je odločila, da bo pesmi zbrala v Igri kresnic.

“Ko mi je bilo dvanajst let, sem na dvorišču v Danah zagledala roj kresnic. Tega trenutka ne bom pozabila nikoli,” je pojasnila naslov zbirke. V veliko pomoč ji je bila tudi Jasna Majda Peršolja, ki v spremni besedi piše: “Kot kresnice se zaiskrimo v zgodovini svojih rodov. Se rodimo, odrastemo, se osamosvojimo, in mislimo, da ne potrebujemo nikogar, saj smo si ustvarili svoj rod. Prav kmalu pa se zavemo, da ne moremo prekiniti družinskih navez. Začnemo iskati svoje korenine in spoznamo, da smo samo vezni člen med svojimi predniki in potomci!”

Igra kresnic obsega štiri dele: On, kjer so zbrane pesmi po pripovedi Magdaleninega dedka, Ona s pesmimi, ki jih je Magdaleni pripovedovala babica, Jaz, kjer so zapisani pesničini občutki in spomini na otroštvo v Danah, in Moj oče, kjer je zbrala pesmi, posvečene očetu.

Pesniškemu delu in spremni besedi sledi podrobnejši opis roda Svetina ter rodovniško drevo družine, ki krasi notranje zavihke te male, spominov polne knjižice in je delo rodoslovca Roberta Fonde. Knjižico je oblikovala Lucija Klanac.

Predstavitev zbirke je potekala v okviru tradicionalnega vaškega praznika Kačišn'ca v nabito polnem vaškem domu. Večer je povezoval pesničin mož David Terčon, za glasbene vložke pa sta poskrbela Klemen Škrlj s harmoniko in Tjaša Kobal na flavti.

ŠPELA RAZPET