Kantata za veselje
Kulturni center Lojze Bratuž letos praznuje petdesetletnico. Osrednja slavnostna akademija bo v soboto, ko bodo zapeli kantato, ki jo je za to priložnost uglasbil Patrick Quaggiato, spisal pa Jurij Paljk.
GORICA> Na dan slavnostne akademije, ki so jo poimenovali Teh naših petdeset let, bodo prvič zapeli istoimensko kantato za mešani zbor, godalni orkester in pavke Patricka Quaggiata in Jurija Paljka. Peli bodo mešani pevski zbori Hrast, Lojze Bratuž in F.B. Sedej ter orkester ArsAteljer pod taktirko Quaggiata. “Z velikim navdušenjem sem pristopil k Paljkovemu besedilu, saj daje vtis veselja, praznovanja, skratka občutij, ki jih zadnje čase rad vnašam v svoje skladbe,” je na novinarski konferenci povedal skladatelj Quaggiato.
Na ta dan bodo zaigrali tudi njegovo Zlato fanfaro, sledil bo slavnostni nagovor predsednice Franke Žgavec ter odprtje razstave 50 Umetnikov za petdeset let, ki jo bo predstavila dr. Verena Koršič Zorn. Otroci bodo zapeli v Veseli ringaraji - pesem primorske mladine kot sta jo sestavila Ljubka Šorli in Zorko Harej. Sicer pa se bo praznovanje petdesetletnice razlegalo čez vse leto; pripravljajo dokumentarni film o delu Kulturnega centra Lojze Bratuž, jeseni nameravajo uprizoriti glasbeno gledališko delo, opereto Pomladna parada, razpisali pa bodo tudi likovni natečaj za otroke.
Kulturni center Lojze Bratuž je bil kot katoliški dom odprt leta 1962, zasnoval ga je arhitekt Giordano Malni. Velika dvorana je zrasla iz prostovoljnih prispevkov Slovencev na Goriškem in rojakov po svetu. V centru, kjer se predstavljajo glasbeniki, likovniki ter uprizarjajo gledališke predstave, so svoj sedež dobile različne organizacije: prosvetna društva, pevski zbori, akademsko društvo, dramske skupine, športno društvo, skavti itd.
Leta 1996 je dom zasijal v novi preobleki po načrtih goriškega arhitekta Davida Faganela, katoliški dom se je preimenoval v Kulturni center Lojze Bratuž, v spomin na žrtev fašizma. Novo, večnamensko središče je sprejelo tudi Center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Center je danes odprt za slovenske, italijanske in furlanske pobude, gosti različne skupine Slovencev in tujcev iz evropskih držav ter predvsem spodbuja delovanje domačih skupin, ki so poroštvo za obstoj in delovanje kulturnega centra v prihodnosti.
KF