Kdo je bil Anton Ukmar?
Življenjska zgodba partizana in revolucionarja Antona Ukmarja-Mira (1900-1978), rojenega v Proseku pri Trstu, je bila burna, včasih polna protislovij in poglavij, ki še danes niso popolnoma jasna. Razkriva jo dokumentarec Kakor krogla po Evropi, ki je nastal v sodelovanju Televizije Slovenija in produkcijske hiše Casablanca. Minuli petek so ga premierno predvajali na koprski osnovni šoli, ki nosi Ukmarjevo ime.
KOPER > “Preživel je fašistično nasilje, Stalinove čistke, tri zaporedne vojne in to, da so ga zapustili tovariši,” med drugim izvemo v dokumentarnem filmu, s podnaslovom Zapiski k verjetni zgodbi Antona Ukmarja. Film je zgrajen okoli osrednjega vprašanja - je bil heroj ali terorist? Ukmar namreč nikoli ni skrival, da je svoje videnje svobode branil z vsemi sredstvi - tudi z orožjem, če je bilo treba.
Režiser Mauro Tonini, Furlan, ki že vrsto let živi v Trstu, si je sliko o slovenskem obrazu “mesta v zalivu” začel sestavljati prav prek zgodbe Antona Ukmarja. Do nje ga je pripeljal zgodovinar iz Trsta, Sandi Volk. “Dal mi je knjigo Revolucionar Miro, ki jo je o življenju Antona Ukmarja napisal Rastko Bradaškja, in ko sem jo prebral, sem postal zares radoveden. Kdo je bil ta človek?” se je na petkovi premieri še enkrat vprašal režiser. Scenarij za 50-minutni dokumentarec, ki ga poleg vrste pričevanj in komentarjev zgodovinarjev odlikujejo tudi izvrstni in izvirni animirani deli, je Tonini napisal z Marcom Mcilarthom, snemali pa so ga kar nekaj let.
“Ni bil sektaš”
Ukmarjeva zgodba ne le, da ni enostavna, tudi črno-bela ni. Režiser gledalca najprej pelje v Ukmarjevo rojstno vas, Prosek nad Trstom in potem ... domala po vsej Evropi. Iz Trsta, kjer se je leta 1917 zaposlil na železnici in se je pridružil delavskemu gibanju, kasneje pa še Zvezi komunistične mladine Italije ter Komunistični partiji Italije, ga leta 1926 premestijo v Genovo. Tam ga zaprejo in odpustijo iz službe. Vrne se v Trst, od tam se leta 1929 pred vnovično aretacijo umakne v Ljubljano, istega leta pot nadaljuje v Pariz. V začetku 30. let pomaga pri obnovi partijske organizacije v Italiji, ki pa je imela do vihravega in samosvojega mladeniča, “ki je in ni poslušal” nekaj zadržkov. Leta 1934 ga v želji, da ga tam vzgojijo v profesionalnega revolucionarja, pošlje v Leningrad - na tečaj leninske šole s politično prakso v tovarni Egorovo. Tisto obdobje je bilo, kot izvemo v dokumentarcu, zanj precej težko. Sandi Volk pravi, da tudi zato, ker ni bil sektaš. “Pogosto se je znašel v kočljivem položaju, ker je šel mimo formalnosti in ni bil birokrat, znal pa je zagovarjati svoja stališča in bil je človek akcije.” Ta ga dočaka v Španiji, kamor ga leta 1936, v času državljanske vojne, pošlje Komunistična partija Italije.
Televizijska premiera dokumentarca Kakor krogla po Evropi bo v torek, 28. aprila, ob 21. uri na 1. programu Televizije Slovenija, 30. aprila ob 23. uri pa ga bodo predvajali še na slovenskem programu Televizij Koper-Capodistria.
Leta 1939 odide v Etiopijo, kjer uri odpornike proti italijanskim okupatorjem. Naslednja postaja: Pariz, leta 1940 se pridruži francoskim partizanom, leta 1943 - Ligurija, 1945 - Genova, ki jo s člani odporniškega gibanja aprila osvobodi, junija se vrne v Trst. Včlani se v Komunistično partijo Jugoslavije, kjer vedo za njegovo predanost, a jih bega, da je vihrav in ambiciozen pa tudi dejstvo, da je opravil italijansko partijsko šolo. Kot v dokumentarcu pove Ukmarjeva žena Nela, ga je zelo prizadel razkol med Titom in Stalinom ...
Heroj ali terorist?
“Moj oče predstavlja podobo ljudi in usod, ki so se v tistem času rodile na tem območju Primorske. Bil je skromen, ni se ponašal s svojimi dejanji,” je po projekciji filma dejala hčerka Dunja Ukmar. In dodala, da se ji zdi pri očetu izstopajoča njegova socialna občutljivost, zavzemanje za enakost in blaginjo vseh ljudi. Anton Ukmar se je leta 1954, po tem, ko mu je partijsko vodstvo to dovolilo, preselil v Koper. Iz svojih zaslug pred in med vojno ni gradil kariere, še izvemo v dokumentarcu.
Ob koncu življenja je delal to, česar kot otrok ni maral - obdeloval zemljo.
MAKSIMILJANA IPAVEC
