“Kdo je tukaj pravzaprav forešt?”
Kako se je spremenila jezikovna podoba slovenske Istre v desetletjih po koncu druge svetovne vojne, ko je istrobeneščina izgubila večino svojih govorcev ter začela sobivati s številnimi govori priseljencev? Na to vprašanje koprska dialektologinja dr. Suzana Todorović odgovarja v monografiji Istrobeneščina v krogu drugih jezikov in govorov v slovenskih obmorskih krajih, ki so jo predsinočnjim predstavili v koprski Pretorski palači.
KOPER > Vštevši oba izvoda najnovejše monografije - izšla je tudi v italijanski različici v prevodu Devane Jovan Lacovich in Laure Castegnaro - raziskovalni opus Suzane Todorović šteje že enajst knjig. Tudi zadnje delo je, kot vsa prejšnja, izšlo pri koprski založbi Libris. Nastalo pa je - kot je neumorna dialektologinja na predstavitvi povedala v pogovoru z Ingrid Celestina iz Librisa - povsem nenačrtovano: “Medtem ko sem pisala uvodne strani svojega prvega jezikovnega atlasa, ki bo prikazoval istrskobeneške izraze v slovenski Istri, se mi je porodila vrsta novih raziskovalnih vprašanj. Zanimalo me je, kaj se zgodi z istrobeneščino, ko to narečje po koncu druge svetovne vojne izgubi 90 odstotkov svojih govorcev. Torej, kateri so tisti govori, ki od šestdesetih, sedemdesetih let soustvarjajo skupno jezikovno podobo slovenske Istre.”
Temeljno sporočilo predstavitvenega večera je že uvodoma nakazal Drago Mislej - Mef s pesmijo Oreste Dequel, v kateri niza priimke z istrskega pokopališča. “Vsi smo tu doma, ne glede na to, kakšen priimek nosimo, kaj imamo za seboj in od kod prihajamo,” je bistvo povzela Ingrid Celestina.
Ingrid Celestina
založba Libris
“Vsi smo tu doma, ne glede na to, kakšen priimek nosimo, kaj imamo za seboj in od kod prihajamo.”
V izpraznjena mesta se naselijo novi govorci
Za ključni trenutek, ki je napovedal spremembe v jezikovni podobi slovenske Istre, Suzana Todorović šteje rok za izselitev romansko govorečih Istranov, ki je bil sprva 5. januar 1956, a so ga nato podaljšali do novembra 1957. “Pa ne le to, v tistem obdobju se je - sicer iz drugačnih razlogov - izselilo tudi 30 odstotkov slovenskih Istranov iz okoliških vasi,” je poudarila in nadaljevala: “V mesta so se sprva naselili prebivalci iz okoliških istrskih vasi, kasneje iz primorskih in kraških krajev, z Notranjskega, s Štajerskega, iz Prekmurja ... Kmalu zatem pa še iz bivših republik nekdanje skupne države.”
Prišlekov, ki so s svojimi govori postopoma dodajali nove sestavine v istrsko jezikovno mineštro, se je oprijel izraz “forešti”. Vendar - kdo je tukaj pravzaprav forešt, se v monografiji sprašuje Suzana Todorović. “Če gledam z zornega kota Kopra kot izvorno istrskobeneškega prostora, so forešti prav vsi, ki so se v slovensko Istro priselili po koncu druge svetovne vojne.”
Suzana Todorović
dialektologinja
“Če gledam z zornega kota Kopra kot izvorno istrskobeneškega prostora, so forešti prav vsi, ki so se v slovensko Istro priselili po koncu druge svetovne vojne.”
Knjiga, ki jo krasijo fotografije Zdenka Bombeka iz serije Obrazi Kopra, Izole in Pirana, med drugim prinaša tudi definicijo obmorske pogovorne slovenščine, kakor dialektologinja poimenuje tukajšnjo primorščino. Zanjo so značilni raba izrazov slovenskega in italijanskega istrskega narečja, vnašanje italijanizmov, izgovor širokih samoglasnikov e in o, opuščanje dvojine, raba kroatizmov, srbizmov in novih izrazov, tudi anglicizmov, ki jih vnaša tretja generacija govorcev.
“Otroci priseljencev prve generacije iz nekdanjih jugoslovanskih republik so bili pogosto s strani slovenskih vrstnikov etiketirani kot 'Bosanci', ne glede na republiko izvora staršev. Danes so se zaradi množice mešanih zakonov iz druge generacije priseljencev meje nekoliko zabrisale, kar je povzročilo revalorizacijo in poudarjanje izvora 'z juga', ki se odraža v jeziku in subkulturi današnjih mladostnikov,” je pojasnila Suzana Todorović.
Na torkovi predstavitvi so se ji pridružili tudi številni pričevalci, s pomočjo katerih je opravila raziskavo. Mednje sodijo tudi prevajalka Devana Jovan Lacovich, ki je v tem prostoru zrasla, ter recenzenta knjige dr. Goran Filipi in dr. Metka Furlan, ki sta se vanj priselila.
Znanost, ki se dotakne slehernika
Kako dragoceno je raziskovalno delo Suzane Todorović, so poudarili vsi trije uvodni govorci: koprski podžupan in predsednik skupnosti Italijanov Mario Steffè, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Mara Cotič ter vodja službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo Simona Bergoč. Slednja je namenila posebno pozornost avtoričinemu trudu, da svoja dognanja prek strokovnih, a prijetno berljivih knjig vselej deli s širšo javnostjo: “Suzana že vsa leta spretno krmari med rigoroznimi zahtevami znanstvene metodologije in promocijo svojih ugotovitev tudi za širšo publiko v obliki zgodb, ki se dotaknejo prav vsakega od nas. Želim si, da bi čim več raziskovalcev na ta način z nami delilo svoje dragoceno znanje.”