Kdo manipulira z mano?
Artisti na hoduljah z zastavami in trobenta so obiskovalcem koprskega Lapidarija v petek zvečer napovedali, da bo tod okrog poleti veselo. Začel se je namreč Poletni ulični festival Puf, ki letos praznuje deseto obletnico. Violine pa so naznanile tudi prihajajoči festival Etno Hist(e)ria, ki bo 8. in 9. julija v Gračišču. Oba festivala namreč tesno sodelujeta.
KOPER> Pisane druščine, ki jo je kakšno uro pred otvoritvijo festivalov mahala po Kidričevi ulici z instrumenti v rokah, tudi običajni sprehajalec ni mogel spregledati: mladostna, v živahnih oblačilih, vedra. Pričakovano je pri Pokrajinskem muzeju zavila v Lapidarij. Tu je bilo že vse pripravljeno za začetek Pufa in glasbenega tabora Etno Hist(e)ria.
Po uvodnih “fanfarah” madžarskega uličnega gledališča Szombathely - umetniki na hoduljah so elegantno vstopili na vrt, čeprav so bili vsaj za meter višji, kot so vrata na to enkratno poletno prizorišče s cvetočimi oleandri, se je začelo gledališče. Ne katerokoli, temveč tako imenovano predmetno gledališče, ki raziskuje različne funkcije naravnih predmetov v lutkovni predstavi. Isti predmet je lahko glede na način animacije, orientacije in konteksta, v katerem se pojavi, samostojna lutka, del večje lutke, scenografski element ali celo dve lutke v enem, ki med seboj razvijeta dialog, so zapisali v spremnem besedilu organizatorji.
Sliši se precej strokovno in celo dolgočasno, predstavi Vesele kostiMatije Solceta, lutkarja, vrhunskega animatorja, igralca in oponašalca različnih glasov, hkrati tudi umetniškega vodje Etno Hist(e)rie, pa bi zares težko očitali dolgočasje.
Vesele kosti so dinamična, duhovita in ironična animacija filozofskega, sociološkega in dnevnopolitičnega vprašanja, kdo pravzaprav smo in kdo z nami manipulira, kdo nam tlači roko v zadek. Smo samo lutke? Vretenca večjih govedi, lopatice, vretence manjšega sesalca oživijo v različnih vlogah: zdaj so volk, zatem krava, Rdeča kapica ali mlada mačka ... dialog se hitro in duhovito menjava. To so bile res živahne kosti!
Duhovita je že uvertura v predstavo, saj se avtor, Matija Solce, že takoj na začetku ustreli. Skozi animacijo kosti pa zatem spretno prepleta filozofijo manipulacije s posameznikom.
Nepozaben in najbolj dramatičen prizor je zagotovo tisti, ko iztiska medvedek Panda animatorjevo roko iz svojega zadka, takoj zatem pa animator sam opazi, da mu roka, kdove čigava, nekam leze.
Animatorju Matiji Solcetu, ki bo v septembru doktoriral na praški univerzi, bi malokdo lahko odrekel izjemno nadarjenost, zlasti pa zares profesionalno držo. Bila je to predstava, ki bi jo zavidalo vsako profesionalno gledališče.
Drugi del večera je ozračje napolnila etno glasba. Izjemno vzdušje so ustvarili švedski kvartet Tetra ter glasbeni virtuozi na področju etna Jonas Simonson na flavti, Sten Kallman na saksofonu in Stefan Hedberg na različnih tolkalih.
Večer je bil prijazen in topel, čeprav je veter potegnil čez gola ramena.
MAJDA SUŠA
