Kdo nam krade dušo?
Lapis Histirae, ki ga za najboljšo kratko zgodbo podeljujejo na literarnem natečaju v sklopu Foruma Tomizze, je letos prejel Denis Peričić, pisatelj, prevajalec in novinar iz Varaždina.
UMAG > Letos je na literarni natečaj - razpisana tema je bila Hoja po rampi - prispelo rekordnih 173 kratkih zgodb: prebirali so jih pisateljica Daša Drndić, italijanistka Elis Deghenghi Olujić in pesnik Marcello Potocco.
Kratka zgodba Tijelo od snova bo v izvirniku in prevodih v hrvaščino, slovenščino in italijanščino objavljena v knjigi Lapis Histriae. Poleg zmagovalne Peričićeve zgodbe bodo v knjigi, ki jo bo izdala umaške knjižnica, natisnjene vse kratke zgodbe, ki jih je žirija uvrstila v ožji izbor, ter še šest drugih. V ožjem izboru je bila tudi kratka zgodba Se prepoznam?Jedrt Maležič, v knjigi, ki naj bi izšla konec letošnjega leta, pa bo moč prebrati tudi zgodbo Kocka padaMihe Mazzinija.
Žirijo je najbolj prepričala zgodba Tijelo od snova, ki jo je na naslov umaške knjižnice poslal Denis Peričić. Večkrat nagrajeni pisatelj, ki ima za seboj več kot 20 knjig, njegova dela pa so uvrščena v 10 antologij, je napisal zgodbo o Martinu Martinezu. Oziroma bolje rečeno - v borgesovski maniri preizpraševanja o identiteti in času - dveh soimenjakih. Prevajalec Martin Martinez, ki živi v varaždinskem naselju in boleha za motnjo spanja, ima namreč soimenjaka. Ta živi v Argentini in vodi narkokartel. Njuni zgodbi se začneta prekrivati in prepletati, ko varaždinskega Martineza aretirajo zaradi trgovanja z drogo ... “Hiperbolična, vrtoglava, ironična fantastika hoje po rampi med sanjami in budnostjo se izrisuje na več ravneh in v povezovanju različnih elementov: medicinskih diagnoz, tradicije, parapsiholoških fenomenov, rock verzov ... Avtor se poigrava z identiteto in položajem pripovedovalca, Martina Martineza ter seveda tudi bralca pa sooča s črno-humornim vprašanjem: kdo nam je ukradel dušo,” je o Peričićevi zgodbi zapisala žirija.
Kot je na petkovi podelitvi nagrade v umaški Skupnosti Italijanov povedal Neven Ušumović, ravnatelj Mestne knjižnice Umag in steber umaškega dela Foruma Tomizza, so na natečaj prispele zgodbe iz Hrvaške, Srbije, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Italije, Črne Gore, Nemčije, Švedske, Francije, Češke, Poljske in Madžarske, avtorji pa so jih napisali v hrvaščini, srbščini, slovenščini, italijanščini ter v bosanskem in črnogorskem jeziku. Teme pa so se po Ušumovićevih besedah lotevali prek različnih optik: nekateri so hojo po rampi vgradili v ljubezenske trikotnike in jo prignali do skrajne meje, velikokrat zaznamovane z družinskim nasiljem, drugi so v večinoma avtobiografskih izpovedih pretresljivo spregovorili o posledicah in lastni zaznamovanosti z vojno na Balkanu.
Podelitev nagrade je bila eden od vrhuncev letošnjega, 15. Foruma Tomizza, ki je se je minulo sredo začel v Trstu, se dan kasneje nadaljeval v Kopru ter v petek s številnimi dogodki (med drugim so predstavili tudi hrvaški prevod romana Fulvia TomizzePrijateljstvo, na sklepnem koncertu pa je s pesmimi Mediterana ob spremljavi kitarista Luke Ropreta nastopila Klarisa Jovanović) zgostil v Umagu. Tam so na simpozijskem delu o hoji po rampi razmišljali Mario Steffe iz koprske italijanske skupnosti, kroatist Marinko Lazzarich z Reke, italijanistka in izvrstna poznavalka Tomizzeve literature Sanja Roić, Stanislava Chrobakova Repar, pisateljica, teoretičarka in prevajalka iz Ljubljane, zagrebška kulturologinja in preučevalka novih medijev Katarina Peović Vuković, novinar in aktivist Erik Valenčič ter novinar in pisatelj Davor Mandić.
MI
