“Kdor se skuša v to podganjo dirko vključiti nanovo, nima šans”
Društvo slovenskih pisateljev je na začetku tedna dobilo novega predsednika - Milana Jesiha je nasledil Veno Taufer -, hkrati z izvolitvijo pa je “afera” zaradi izstopa pisatelja, scenarista in kolumnista Mihe Mazzinija iz društva v novembru prav te dni dosegla vnetljivo točko, saj je iz društva tik po izvolitvi novega predsednika izstopil še njegov tridesetletni član, pisatelj, prevajalec, esejist in kolumnist Branko Gradišnik.
LJUBLJANA> Povod za izstop Mihe Manzzinija so bile točke za dodelitev štipendije. Na podlagi društvenega pravilnika jih je, kot je objavil v javnosti, namreč letos prejel samo pet. Po njegovem mnenju pisatelj, ki dobi samo pet točk, nikakor ne more biti član stanovskega društva. V četrtek zvečer, dan po izvolitvi novega predsednika, pa je svoj izstop podal še Branko Gradišnik.
Društvo slovenskih pisateljev je včeraj v izjavi za javnost sicer obžalovalo izstop svojega člana Mihe Mazinija, a je hkrati tudi mnenja, da je njegovo javno nastopanje glede obravnave njegove vloge za štipendijo iz knjižničnega nadomestila v letu 2011 žal nekorektno in javno zavajajoče. V natančnem odgovoru med drugim tudi navajajo, da na omenjenem javnem razpisu ni dobil samo pet točk, temveč jih je prejel 12. Višje število točk v tej kategoriji bi avtorju prinesle strokovne reference, kot so omembe v strokovnih študijah ipd. in prejete strokovne nagrade, navajajo v izjavi. Na “najnovejši očitek” Mazzinija pa iz Društva sporočajo, da Društvo svojim članom omogoča brezplačno avtorsko pravno pomoč in da je bil glede avtorskih pravic sklican tematski sestanek članstva.
V izstopni izjavi je Gradišnik, ki se je “nadejal da se bo društvo opravičilo Mihi Mazziniju za svoje poniglavo ravnanje”, med drugim zapisal: “Že samo zaradi tega poniglavega odnosa do pomembnega avtorja, čigar edina 'napaka' je, da se ni hotel pridružiti nobenemu izmed koritarskih klanov v slovenski pisateljski srenji, čutim moralno dolžnost, da se mu pridružim in po več kot 30 letih članstva izstopim iz svoje stanovske organizacije.”
V izstopni izjavi opozarja, da so odločilne namreč točke, ki kandidatu pripadejo glede na nastopanje in objave v tujini. “Tu pa so člani društvenega gremija, ki drug drugega pošiljajo na razne pesniške večere in se uvrščajo v razne tujejezične antologije, v očitni prednosti. Že zdavnaj so poskrbeli, da je nastal zaprt krog: kdor se skuša v to podganjo dirko vključiti nanovo, nima šans.”
Milan Jesih, bivši predsednik DSP: “Omejil se bom na čas, ko sem pri tem imel še nekaj besede. Komisija je delala po pravilniku, ki ga je Mazzini poznal. Ko je v novembru podal odstopno izjavo, sem ga poklical, mu svetoval, naj še nekoliko premisli, a je ostal pri svojem. Mislim pa, da Miha Mazzini glede štipendij nikakor ni bil prikrajšan, saj je od leta 2004 do 2010 vsako leto prejel eno od štipendij v skupni vrednosti več kot 25.000 evrov. Hkrati tudi ne drži, da bi bilo teh štipendij deležno zelo omejeno število avtorjev, saj jih je od 2004 do 2006 prejelo več kot sto avtorjev.” Sicer ima društvo približno 350 članov. Na vprašanje, ali točkovanje za štipendije ni morebiti samo nekaj, kar je izbilo sodu dno zaradi splošnih razmer v pisateljskem društvu, pa Milan Jesih odgovarja: “Ne vem, če! Ta dva človeka sta na nek način užaljena. Sam sem bil v zelo dobrih odnosih z njima in mi nikoli nihče od njiju tega problema ni načenjal.”
Izstopne izjave Branka Gradišnika pa ni želel komentirati.
Ko smo včeraj po telefonu poklicali Miho Mazzinija, je bil ta novinarjev že čez glavo sit. Kljub temu nam je na vprašanje, ali niso bile morda točke samo povod, da pa so razlogi navadno globlji, vseeno prijazno odgovoril.
“To je res. Društvo slovenskih pisateljev je namreč v času osamosvajanja Slovenije odigralo izjemno pomembno državotvorno vlogo, potem pa ni več vedelo, kaj početi. In takšne razmere so v društvu še danes, ko bi moralo ščititi svoje člane stanovsko, pravno in sindikalno. Pisatelj ni 'zapita gnida', temveč ustvarjalec, kar je največ, kar narod lahko ima.”
Na vprašanje, ali meni, da se bodo stvari pod novim predsednikom spremenile, pa je precej resignirano odgovoril, da najbrž ne.
“Čeprav Vena Tauferja zelo spoštujem, sem na žalost mnenja, da bi društvo v teh časih potrebovalo divjaško energijo.”
MAJDA SUŠA
