Kelti so v Posočju vendarle bili
Doslej je veljalo, da Keltov v Posočju ni bilo. Arheološka najdba, ki so jo odkrili poleti 2010 v Kobaridu, kaže, da vendarle ni tako. Keltski zakop izpred 2300 let, ki še vedno buri duhove in odpira vprašanja, je od včeraj dalje na ogled v Tolminskem muzeju.
TOLMIN> Najdba je prišla na dan poleti 2010, ko so na Gregorčičevi ulici v Kobaridu (glavna cesta, ki vodi iz Kobarida v Bovec), izvajali gradbeni izkop za ureditev novega vodovoda in kanalizacije. Iz zemlje so se pokazali meči, kasneje pa še drugi predmeti in arheologi so si bili takoj edini, da gre za keltske meče iz časa konca starejše in začetka mlajše železne dobe.
Avtorja razstave sta Miha Mlinar, arheolog Tolminskega muzeja in arheologinja Teja Gerbec.
Gerbčeva je na odprtju razstave v četrtek zvečer pojasnila, da gre za zakop več konj, ob konjskih kosteh so našli tudi kosti drugih živali, železno keltsko orožje in dele keltske vojaške opreme, med katerimi so bile sulične osti, deli ščitov, deli konjske opreme: “Presenetila nas je najdba železnega srpa in posamezne druge najdbe, denimo železove žlindre in bakrove zlitine, ki jih znotraj tega zakopa ne znamo pojasniti.”
Najdba, ki so jo poimenovali po Bizjakovi hiši v Kobaridu, je izjemnega pomena, saj kaj primerljivega ne najdemo niti v širšem evropskem prostoru.
Odkriti so bili tudi posamezni predmeti osebne keltske opreme, med katerimi še posebej izstopa bronasta votla zapestnica s figuralnim (upodobitve človeških obrazov) in geometrijskim okrasom. Vse te ostaline je pokrival kamnit drobir in večje kamenje.
Najdba, ki so jo poimenovali po Bizjakovi hiši v Kobaridu, je izjemnega pomena, saj kaj primerljivega ne najdemo niti v širšem evropskem prostoru. Pomembna pa je tudi zato, ker prinaša izjemne podatke za razumevanje začetkov mlajše železne dobe v Posočju, pa tudi za poznavanje keltskih premikov proti Jadranu in njihovega duhovnega sveta.
Kaj se je zgodilo?
Duhove pa najbolj buri vprašanje, za kakšen dogodek je sploh šlo; zakaj imamo v zakopu konjske skelete in kje so konjeniki (bojevniki); zakaj so bili predmeti položeni na hodno površino in niso bili zakopani. “Natančen pregled zakopa in študija sta pokazala, da gre najverjetneje za sledove nekega ritualnega dejanja,” pravi Miha Mlinar in pojasni, da na to med drugim kažejo kosti drugih živali, ki so jih navadno žrtvovali.
Od junija 2010 do danes so, po besedah Mlinarja, opravili precej aktivnosti, med njimi popis celotnega materiala, konzerviranje in restavriranje, izris predmetov in fotografiranje. “Glede na to, da gre za enoten arheološki zakop in enoten arheološki kontekst, smo se odločili, da je to najdba, ki zahteva eno samo vitrino,” je o sami postavitvi razstave povedal Mlinar. Ob tem so delali tudi na izdelavi kataloga, kjer je bilo opravljenega kar precej študijskega strokovnega dela, besedilo sta recenzirala arheologa Dragan Božič in Mitja Guštin.
Kelti odhajajo na pot po Sloveniji
Razstavo je v imenu ministrstva za kulturo, direktorata za kulturno dediščino, odprl dr. Andrej Gaspari, ki je dejal, da je muzejska ekipa pod Mlinarjevim vodstvom opravila vrhunsko delo, samo razstavo in raziskavo pa ocenil kot neprecenljivo. Direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Črnilogar se je zahvalila ministrstvu za kulturo za posluh in sredstva ter povedala, da se za razstavo že zanimajo tudi drugi slovenski muzeji. Tako bodo keltske predmete iz Kobarida kmalu videli tudi v Ljubljani, Kranju in v Celju, razstava v Tolminu pa bo na ogled do konca meseca maja.
KLAVDIJA FIGELJ
