Keltski bojevniki jahali ob Soči
Nedavna najdba ritualno pokopanih konj in orožja keltskih bojevnikov v Kobaridu spreminja dosedanje vedenje o gibanju Keltov v Sloveniji in v Posočju. Ker podobnih najdb doslej v Posočju niso zaznali, je novo vedenje za arheologe velik izziv.
KOBARID> Kobarid je znan kot bogato arheološko najdišče. Že pred več kot sto leti je arheolog Carlo Marchesetti na območju zdajšnje Mlekarne Planika odkril in raziskal več kot tisoč žganih železnodobnih grobov. Najdbe hranijo v tržaškem Mestnem muzeju. Grobovi spadajo v svetolucijsko kulturo iz časa od 900 do 400 let pred našim štetjem, nekaj je tudi mlajših iz časa 300 do sto let pred našim štetjem.
Takrat so nekdanji prebivalci živeli na Gradiču, kjer je današnja Kostnica. Zahodno od takratne utrjene naselbine je Zavod za varstvo kulturne dediščine odkril tudi ostanke svetišča oziroma kultnega prostora iz časa tri stoletja pred našim štetjem. O Keltih v Posočju pa doslej niso veliko vedeli.
Grobnica konj keltskih bojevnikov
Nedavne najdbe v središču Kobarida oziroma v Gregorčičevi ulici nakazujejo, da sta Kobarid in Posočje pomembna tudi za raziskovanje gibanja Keltov na območju Slovenije. Med zamenjavo zastarelega italijanskega vodovoda in kanalizacije v Gregorčičevi ulici v Kobaridu je arheologinja iz Tolmina Teja Gerbec na gradbišču v bližini Kobariškega muzeja opazila ostanke orožja iz mlajše železne dobe.
To je takoj pritegnilo ekipo iz Tolminskega muzeja z arheologom Mihom Mlinarjem na čelu, ki je ugotovil, da so naleteli na grobišče s skeleti več konj, obkroženih s kamenjem, prekritih s keltskim orožjem in z deloma ohranjeno konjsko opremo. “Na podlagi primerjav smo ugotovili, da gre za najdbo iz časa prihoda Keltov na slovensko ozemlje na začetku tretjega stoletja pred našim štetjem. Doslej smo vedeli, da so Kelti jahali tu mimo, nismo pa imeli dokazov, da so se tudi zadrževali. Najdba navaja na spoznanje, da so imeli Kelti vPosočju pomembno vlogo,” prve vtise razkriva Mlinar.
Katalog in razstava
Kot pravi, gre za ritualen pokop konj, ki so bili za keltske bojevnike zelo dragoceni. “Najbližje podobne najdbe ritualno pokopanih konj so našli v Padski nižini. O naši najdbi bo več znano, potem ko bomo opravili konservatorska in restavratorska dela,” se izziva veseli arheolog Mlinar. Zgodbo bodo zaokrožili s katalogom in razstavo prihodnje leto.
Teja Gerbec pravi, da je vsaka arheološka najdba dragocena, še zlasti taka, ki prinaša nova zgodovinska spoznanja. Mlinar dodaja, da se zdi, da so morali najdbo zaznati, ne pa raziskati, že v času polaganja telefonskega kabla Rim-Berlin v letu 1936, saj je bil tako rekoč naslonjen na grobnico s konjskimi kostmi.
NEVA BLAZETIČ
