Kij, mesarica in satira

LJUBLJANA > S prvo slovensko umetno pripovedko, v Slovenskem glasniku objavljeno leta 1858, je Fran Levstik (1831-1887) pisateljskim kolegom pokazal, kako udejanjiti napotke, ki jih je istega leta nanizal v programskem Popotovanju iz Litije do Čateža: pisec naj črpa iz ljudske zakladnice, uporablja jezik ljudstva, s svojimi deli kmečkim bralcem nastavlja ogledalo, like opisuje realistično, resnico zavija v “prijetno šalo” ... V prijetno šalo o krepkem, robatem in premetenem tihotapcu angleške soli z Vrha pri Sveti Trojici je zavil narodotvorni mit o polnokrvnem Slovencu, ki oholi in nesposobni dunajski dvor rešuje pred sovražnikom, strašnim Brdavsom. Ključna je kajpak satira zoper avstrijsko politiko in zahajajoči Bachov absolutizem.

Pripovedko, ki ji je že Levstik pred objavo odščipnil drugi, bolj pravljični in šibkejši del, je v minulem stoletju ilustrirala dolga, komaj pregledna vrsta naših likovnih mojstrov. Najbolj znane je leta 1954 naslikal Tone Kralj - “njegov” Martin Krpan je ena najuspešnejših domačih slikanic; doslej je izšel že v več kot 240.000 izvodih.

Prve, še črno-bele podobe, pa je ustvaril slikar, risar, grafik, ilustrator, mojster karikature in satire Hinko Smrekar (1883-1942). Uveljavljati se je začel kot član umetniškega kluba Vesna na Dunaju, v Ljubljani je satirične risbe objavljal v humoristični Osi, ilustriral je več knjig prijatelja Ivana Cankarja, slovi pa kot likovnik širokega motivnega in tehničnega razpona. Leta 1942 so ga fašisti v Gramozni jami ustrelili kot sodelavca OF. Pokopan je na Žalah.

Martin Krpan z njegovimi ilustracijami je leta 1917 izšel pri Novi založbi in bil pozneje nekajkrat ponatisnjen, nazadnje leta 1999 pri Karantaniji, v letih 2003 in 2007 pa še pri Prešernovi družbi. Levstikovemu humornemu pripovedovanju je Smrekar ob bok vešče postavil svojo satiro, v novi spremni besedi ugotavlja umetnostna zgodovinarka Judita Krivec Dragan: “Njegov, celo za kritike včasih pretirani, obešenjaški humor in ostra satira nista prizanesla nikomur, kakor da v njegovih podobah ni pozitivnih junakov, še manj črno-bele slike sveta. Martin Krpan je na neki način nacionalni junak, pa vendar je s svojo orjaško postavo in robatim videzom zelo daleč od kakšnega občudovanje vzbujajočega bojevnika.”

Kot Levstikova pripoved presega priliko o junaškem Slovencu in osvoboditvi cesarstva v nedoločenem času, tako si tudi Smrekar jemlje svobodo v likovnih metaforah in združuje različna časovna obdobja: “Skoraj dobesedno ilustrirane dele besedila bogati z domiselnimi žanrskimi prizori, osrednje figure, ob Krpanu Brdavsa, cesarja Janeza in cesarico ter znamenitega ministra Gregorja rad postavlja v razkošne notranjščine cesarske palače.”

Tokratni izdaji slikanice velikega formata v darilni škatli bodo pri Mladinski knjigi simbolično priložili še sol, ključno sestavino Krpanovega mita, ki že dolgo vznemirja nove in nove raziskovalce in interprete.

Ob jubileju bodo nanizali še vrsto drugih prireditev: Krpan bo jeseni gostoval na Slovenskem knjižnem sejmu, decembra pa bodo v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) odprli še razstavo in pripravili simpozij.

ANDRAŽ GOMBAČ