Kitajska ob napetih odnosih z ZDA povečuje proračun za obrambo
Odhajajoči kitajski premier Li Keqiang je danes ob začetku letnega zasedanja ljudskega kongresa v Pekingu sporočil, da se bodo kitajski vojaški izdatki povečali za 7,2 odstotka, in ob tem opozoril na "naraščajoče grožnje" iz tujine. Li se je odločno izrekel tudi proti neodvisnosti Tajvana in pozval k "mirni združitvi" tega otoka s Kitajsko.
PEKING > Na Kitajskem se je začelo letno zasedanje ljudskega kongresa, ki bo potekalo do 13. marca, na katerem bo približno 3000 delegatov po pričakovanjih voditelju Xi Jinpingu podelilo tretji petletni mandat na čelu države. Po napovedih Pekinga bodo potrdili tudi novo vlado, danes pa so v skladu s pričakovanji že naznanili cilj petodstotne gospodarske rasti ter povečanje izdatkov za obrambo.
S povečanjem kitajskega obrambnega proračuna, ki je drugi najvišji na svetu za ZDA, naj bi obrambni izdatki letos znašali približno 1,55 bilijona juanov oziroma 211 milijard evrov, kar pomeni 7,2-odstotno povečanje in najhitrejšo stopnjo rasti od leta 2019.
Li Keqiang je ob tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal, da se "zunanji poskusi zatiranja in zadrževanja Kitajske stopnjujejo".
"Kitajske oborožene sile bi morale okrepiti vojaško usposabljanje in pripravljenost na vseh področjih," je še dejal Li, ko je skoraj 3000 zbranim delegatom v Pekingu predstavil letno poročilo o delu vlade.
Kitajski obrambni izdatki so sicer še vedno nizki v primerjavi z ZDA, ki so letos obrambnemu proračunu namenile več kot 800 milijard dolarjev, vendar določeni analitiki po navedbah AFP menijo, da Peking za vojsko porabi več denarja od uradno objavljenih zneskov.
Do novega povečanja izdatkov za obrambo s strani Pekinga prihaja v času, ko so odnosi med Kitajsko in ZDA na najnižji ravni po dolgem času.
Državi sta bili v zadnjih letih večkrat v sporih zaradi trgovine, človekovih pravic in drugih vprašanj, prejšnji mesec pa so se odnosi še poslabšali, ko so ZDA sestrelile domnevno vohunski kitajski balon, kar je Peking odločno zanikal.
Odnosi med državama so napeti tudi zaradi vojaške prisotnosti v Južnokitajskem morju in zaradi vprašanja Tajvana. Li se je v svojem govoru danes odločno izrekel proti neodvisnosti Tajvana in pozval k "mirni združitvi" Kitajske z otoško republiko.
"Ker smo Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine ena družina, bi morali pospešiti gospodarske in kulturne izmenjave in sodelovanje ter izboljšati sisteme in politike, ki prispevajo k blaginji naših tajvanskih rojakov," je dejal Li Keqiang.
"Spodbujati moramo miren razvoj odnosov s Tajvanom ter pospešiti proces mirne združitve Kitajske," je dodal, ob tem pa pozval k doslednemu izvajanju političnega načela ene Kitajske in "sprejetju odločnih ukrepov za nasprotovanje tajvanski neodvisnosti".
Tajvan ima lastno vlado od leta 1949, a Kitajska vztraja, da gre za del njenega ozemlja. Washington uradno sicer priznava načelo ene Kitajske, ki ga zagovarja Peking, vendar so ZDA med najvidnejšimi mednarodnimi podporniki Tajvana pri prizadevanjih za pravico do samoodločanja, oblastem na otoku pa med drugim zagotavljajo tudi finančno in vojaško pomoč.
Kitajska medtem ostro nasprotuje uradnim diplomatskim stikom drugih držav s Tajvanom in se je na številna potovanja - predvsem ameriških in evropskih - politikov na otok v zadnjem času odzvala z ostrimi kritikami.