Kjer se čas ustavi ... in se v miru povezanosti rodi nov navdih

VOLČJI GRAD > “Likovne kolonije na Volčjem Gradu se udeležujem že vse od njenega nastanka pred petimi leti. V tem času sem se ogromno naučila, vedno tudi vlada dobro vzdušje, med seboj se že dobro poznamo,” je povedala Britta Höschele, ki že od leta 1997 živi na Krasu. Poleg umetnikov iz Slovenije, so se kolonije na udeležili tudi likovniki iz Italije, Srbije, Romunije in celo Gruzije.

Inga Shalvashvilli je umetnica iz Gruzije.

Foto: Petra Mezinec

Navdihuje jih Kosovel

“Likovnih kolonij se udeležujem, ker ponujajo veliko izzivov. Doma ustvarjaš na določen ustaljen način. Tu pa si obkrožen z novim okoljem, energijo in novim navdihom. To in izmenjava pogledov in izkušenj je izrednega pomena za nas,” je pojasnila Inga Shalvashvili iz Gruzije. Skupaj s prijateljico in umetnico Nino Khvadagiani sta s pomočjo umetne inteligence prevedli nekaj pesmi in verzov Srečka Kosovela, ki so jima nato služili kot izhodišče za ustvarjalno delo.

Vinko Cankar v galeriji v svoji hiši, kjer razstavlja dela iz prejšnjih kolonij.

Foto: Petra Mezinec

Tudi mnogi drugi avtorji so priložnost izkoristili, da znova spoznajo Kosovela. ”Že pri nas v Sevnici potekajo projekti, povezani s Srečkom Kosovelom. Spodbuda države je gotovo dobrodošla, saj ponuja priložnost, da spoznamo njegovo delo in univerzalne resnice,” je povedala Jerca Šantej in dodala, da že pred prihodom na kolonijo razmišlja o specifičnosti kraja, tradiciji in kulturi ter o delih, ki jih bo ustvarila. A se na koncu velikokrat prepusti navdihu.

Le neprestano učenje omogoča razvoj

Vse se je začelo pred petimi leti, ko je ljubiteljski slikar Vinko Cankar, ki je na Volčjem Gradu obnovil kraško domačijo, povabil likovne umetnike iz različnih držav. Umetniški vodja kolonije je bil in ostaja vsa ta leta Lojze Kalinšek. ”Menjava okolja, srečevanje z iskanji drugih, včasih tudi v skupinskih projektih, vedno prineseta presežek, ki umetnikom elektri navdih in poglablja njihov umetniški kredo,” je prepričan. Le neprestano učenje in poskušanje novih prijemov prinašata likovnikom razvoj.

Izkušnjo na Volčjem Gradu pa je nekoliko poetično strnila Suzana Stojadinović iz Srbije: “Ko se vračam sem, se ne vračam le v isti kraj, a se vračam tudi nazaj k prijateljem. Tega občutka ne znam opisati. Všeč mi je, da slišim samo petje ptic in nič drugega. Tega ne doživiš nikjer več. Zelo hitro živimo, tu pa se čas ustavi. In to je nekaj prekrasnega.”

Tatjana Mijatovič je na Volčji Grad prišla iz Radencev.

Foto: Petra Mezinec

Posebno pozornost so letos namenili tudi poglabljanju stikov z domačini, zato se je vzporedno s kolonijo odvijala tudi ustvarjalna delavnica, namenjena domačinom, z naslovom Sinergija z naravo, ki so jo vodile Ani Tretjak, Anastasia Purič in Martina Kafol. •