Kjer se naši glasovi srečajo - z odra v digitalni prostor

Zgodbe mladih so na odru dobile glas; osebne, iskrene, včasih igrive, drugič boleče in negotove. Z njimi so mladi stopili pred občinstvo in pokazali, kaj se zgodi, ko si dovolimo spregovoriti - in ko si nekdo vzame čas, da nam prisluhne.

Kjer se naši glasovi srečajo, predstava, ki je odprla 6. Mednarodni festival Pri svetilniku v avgustu, je nastala kot rezultat prvega leta evropskega projekta Storyline Discovery, ki poteka v okviru programa Erasmus+. V projektu sodelujejo tri gledališča - Gledališče Koper, DAH Teatar iz Srbije in Teater Theatron iz Švedske - ter mladi, stari od 14 do 30 let.

V središču projekta je zgodba

“Ne zgodba, ki bi jo napisali namesto mladih, temveč njihova lastna zgodba. Njihov pogled na svet, njihove izkušnje, vprašanja, dvomi, želje in sanje. Na gledaliških delavnicah in z različnimi gledališkimi pristopi so raziskovali, kako lahko osebno izkušnjo spremenijo v gledališki trenutek in kako lahko iz posameznih zgodb nastane skupna pripoved,” pravi Renata Vidič. Poudarja, da je zato predstava Kjer se naši glasovi srečajo več kot gledališki rezultat projekta. Je prostor srečanja: treh držav, različnih gledaliških tradicij, pogledov in predvsem mladih ljudi. Je dokaz, da se lahko iz poslušanja rodi ustvarjalnost, iz različnih zgodb skupna zgodba in iz srečanja nekaj, česar nihče od nas ne bi mogel ustvariti sam.

Od zgodbe do odra

Pot do predstave se je začela precej prej, preden so se mladi prvič srečali na odru. V Sloveniji, Srbiji in na Švedskem so vzporedno potekale gledališke delavnice, na katerih so z igro, improvizacijo, gibom, glasom in različnimi gledališkimi tehnikami raziskovali sebe in svoje zgodbe.

Posebnost projekta Storyline Discovery ni bila le v skupnem cilju, temveč tudi v tem, kako so ga skupaj uresničevali. Tri partnerska gledališča so v projekt vstopila z različnimi znanji, izkušnjami in gledališkimi pristopi. Vsako je predstavilo in z drugima partnerjema delilo svoje metode dela. Skupaj so jih preizkušali, nadgrajevali in povezovali ter postopoma oblikovali skupno metodologijo, usmerjeno k cilju projekta: pripraviti varen, odprt in ustvarjalen prostor, v katerem lahko mladi raziskujejo in izrazijo svoje osebne zgodbe.

Pri tem niso iskali “pravilnih” zgodb. Zanimalo jih je, kaj mladi danes doživljajo, o čem razmišljajo, česa jih je strah, kaj jih veseli in o čem sanjajo. Vsaka vaja, tehnika in gledališki postopek so služili istemu namenu: pomagati mladim, da najdejo svoj glas, svojo zgodbo in način, kako jo izraziti.

V skupno metodo so zajeli različne gledališke pristope in tehnike - od improvizacijskih in gibalnih vaj do raziskovanja glasu, telesa, prostora, skupinske igre in različnih načinov ustvarjanja prizorov. Posamezne pristope so prilagajali potrebam skupine in zgodbam, ki so nastajale v procesu. Pomembno ni bilo zgolj, katere metode uporabljajo, temveč kako in zakaj jih uporabljajo. Prav iz preizkušanja, povezovanja in prilagajanja različnih gledaliških znanj je nastajal skupen način dela - metodologija, ki je rasla skupaj z mladimi in njihovimi zgodbami. Iz posameznih zgodb so začeli nastajati prizori. Iz prizorov skupna struktura. In iz različnih glasov predstava.

Kjer se naši glasovi srečajo je zato predstava, ki ni bila napisana za mlade, ampak je nastajala z njimi. Je rezultat skupnega raziskovanja, izmenjave znanja in predvsem srečevanja: treh gledališč, treh okolij in številnih mladih glasov, ki so se na koncu srečali na istem odru.

Z odra v digitalni prostor

S predstavo Kjer se naši glasovi srečajo se njihovo raziskovanje ne končuje. Prav nasprotno - z njo se odpira novo vprašanje: kaj se zgodi z osebno zgodbo, ko iz gledališkega prostora stopi v digitalni svet?

Predstavo Kjer se naši glasovi srečajo so mentorji predstavili na srečanju z novinarji pred festivalom Pri svetilniku v avgustu.

Foto: Martina Kofol/Studio Kofol

V drugem letu projekta Storyline Discovery bodo udeleženci raziskovanje usmerili v različne načine digitalizacije zgodb in v iskanje novih oblik njihovega izražanja. Zanimalo jih bo, kako lahko digitalna orodja uporabijo kot ustvarjalni prostor, in ne le kot sredstvo za beleženje ali posredovanje že obstoječe vsebine. S serijo delavnic bodo povezovali gledališki jezik z digitalnimi mediji ter raziskovali, kako se lahko osebna zgodba spremeni, nadgradi ali zaživi v drugačni obliki.

Tudi v tem delu projekta bo v ospredju mlad človek - njegov glas, njegova izkušnja in njegov pogled na svet. Cilj ni tekmovati z digitalnim svetom, temveč raziskati, kako lahko gledališče in digitalne tehnologije stopijo v dialog ter skupaj ustvarijo nove načine pripovedovanja.

Pomemben rezultat drugega leta bo tudi priročnik, v katerem bodo predstavili skupno metodologijo, ki so jo razvili s projektom, ter izkušnje in spoznanja dveletnega sodelovanja treh gledališč in mladih. Priročnik bo sled njihovega skupnega raziskovanja, hkrati pa orodje za druge gledališke ustvarjalce, pedagoge in organizacije, ki želijo z mladimi raziskovati moč osebne zgodbe z gledališčem in digitalnimi mediji.

Če je bilo prvo leto namenjeno temu, da so mladim pomagali najti in izgovoriti svoj glas, bo drugo leto raziskovalo, kako daleč lahko ta glas potuje in v kakšnih novih oblikah ga lahko zaslišimo. Več o projektu lahko preberete na storylinediscovery.eu.•