Knjiga ni nič kriva
Če bi se Franju Frančiču uresničila želja in bi v času, ko je bila denarna valuta tostran Alp še tolar, zmagal na literarnem natečaju revije Gloss, se prvoosebni dnevniški zapisi od življenjskih travm izčrpane ženske ne bi ujeli med knjižne platnice. Je zima v krilu poletja, drobna knjižica, ki jo je nedolgo tega izdala založba Modrijan, je bila povod za nedeljsko moževanje Marka Breclja z avtorjem pod Kopergroundovo palmo.
KOPER> Po naslov za “v samoti napisno knjigo” se je Franjo Frančič odpravil k verzu ene od svojih pesmi. Je zima v krilu poletja se od dosedanjih Frančičevih literarnih del razlikuje po tem, da je napisana v prvi osebi ženskega spola.
Frančič (po Brecljevem besednem orisu v javnem prostoru Istre pod Slovenci pomemben, ustvarjalen, korajžen, neukrotljiv, nepredvidljiv in ekološko snažen mož) je izpoved osamljene ženske, zavozlane v življenjsko brezizhodje, pravzaprav le beležil. “Moram reči, da je ne bi napisal, če ne bi poznal prijateljic in znank, ki so mi pripovedovale te tragične, pa tudi vesele zakonske zgodbice, te reči, ki se dogajajo mnogim. Družil sem se z njimi, jim prisluhnil in slišano bolj ali manj natančno zabeležil.”
MAKSIMILJANA IPAVEC
Več o Frančičevi knjigi preberite v torkovi tiskani izdaji Primorskih novic.