Knjiga o makedonski Slovenki, pesnici in prevajalki Bistrici Kranjec Mirkulovski

ILIRSKA BISTRICA> V širšem slovenskem kulturnem prostoru, izvzemši krog literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev, je ime Bistrice Kranjec Mirkulovske po vsej verjetnosti bolj malo znano. Pa vendar je ta, v Skopju živeča pesnica, prevajalka in univerzitetna učiteljica izjemna osebnost - pravi most med makedonsko in slovensko poezijo, obema jezikoma ter kulturo v širšem smislu. V knjigi Tjaše Poklar, mlade diplomantke na oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, je Bistrica Kranjec Mirkulovska deležna dostojne predstavitve slovenskim bralcem.

Njeno ime nas nesporno naveže na (Ilirsko) Bistrico od koder je bil doma njen oče Ferdinad Marko Kranjec, inženir kemije, primorski emigrant v Kraljevini Jugoslaviji, ustanovitelj in prvi vodja ORJUNE (Organizacije jugoslovanskih nacionalistov), ki se je borila za priključitev Primorske k matični domovini. Kot politično nevarnega so ga jugoslovanske kraljeve oblasti premestile v Makedonijo, kljub temu pa ga je fašistična tajna policija OVRA ves čas budno spremljala, o čemer priča obsežen policijski dosje v reškem arhivu. Kranjcu in njegovi ženi Milici Turšič iz Krškega se je leta 1930 v Skopju rodila hči, ki ji je oče iz velikega domotožja po domačem kraju dal ime Bistrica. Družina Kranjec se je po drugi vojni preselila v Ljubljano, Bistrica pa je po poroki leta 1952 ostala v Makedoniji - in tu se začne njena literarna zgodba. Avtorica knjige Tjaša Poklar je Bistrico spoznala leta 2006, ko je bila gostja bistriške knjižnice Makse Samsa. Njen nastop in pesniški opus jo je tako pritegnil, da se je njeno življenjsko zgodbo, še zlasti pa literarno ustvarjanje in prevajalski opus odločila raziskati in obdelati v diplomskem delu.

Bistrica Mirkulovska je po diplomi na skopski Filozofski fakulteti najprej poučevala na eni osnovnih šol. Ker je pisala v slovenskem in makedonskem jeziku ter začela s prevajanjem slovenskih klasikov, jo je profesor in znani makedonski književnik Blaže Koneski prepričal, da je začela delo na novo odprtem lektoratu za slovenski jezik na skopski univerzi. Lektorat je pozneje prerasel v katedro za slovenski jezik, kjer je Bistrica delovala do upokojitve. Njen nesporno velik delež v tkanju kulturnih vezi med dvema narodoma so številni prevodi slovenskih avtorjev v makedonščino ter tudi obratno. V makedonščino je med drugim prevedla dela IvanaCankarja, Antona Aškerca, Franceta Bevka, Ferija Lainščka, Franceta Prešerna, Simona Gregorčiča, Srečka Kosovela in mnogih drugih. Obsežen je tudi opus njenega lastnega ustvarjanja, saj sega od otroških pesmi, haiku poezije do pesniških zbirk. Njeni stiki s Slovenijo so tesni in plodni, saj je sodelovala z znanimi slovenskimi jezikoslovci, kot sta Jože Toporišič in Breda Pogorelec, udeleževala pa se je tudi številnih seminarjev.

Za svoje delo je tako v Makedoniji kot v tudi v Sloveniji prejela vrsto literarnih in družbenih priznanj. Med njimi pred dvema letoma priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, s katerim so nagradili njeno petdesetletno poučevanje slovenskega jezika v Makedoniji ter delovanje na oddelku za slovenski jezik skopske univerze.

Na predstavitvi knjige, ki vseobsežno predstavlja življenje in delo Bistrice Kranjec Mirkulovske, sta poleg avtorice knjige sodelovala še Bistričina sestra Jadranka Kranjec in Vojko Čeligoj, ki je v knjigi prispeval predstavitev Kranjčeve rodbine. Na predstavitvi knjige pa je, čeprav le preko skypa, Bistrica v izbrani slovenščini nagovorila svoje rojake, udeležence večera v knjižnici. TOMO ŠAJN