Bodi sam in poslušaj dež

Letošnjo rdečo nit letošnjega festivala Sanje v Medani je nedavno tkal sila kratek esej O dežju in nosorogu / Rain and the Rhinoceros, ki ga je leta 1965 napisal Thomas Merton (1915-1968), ameriški menih, puščavnik, pisatelj in aktivist, v slovenščini zastopan že s knjigami Življenje in svetost, Luč nevidne Resnice, Nihče ni otok in Gora sedmih polic.

Zdaj smo v dvojezični slovensko-angleški izdaji dobili še “brezčasno meditacijo o samoti, ki nagovarja k razmisleku, kako ostati človek”. Izšla je v zbirki Rak samotar, namenjeni obujanju pozabljenih, neprevedenih ali še neobjavljenih krajših besedil, pomembnih za današnji svet. “Kot rak samotar tudi besedila v svojem življenju menjajo bivališča, da bi živela v novih razmerah in prostorih,” so zapisali pri založbi Sanje, prav o samotarstvu pa v eseju O dežju in nosorogu piše tudi Merton. Bralcem se oglaša iz divjine, kjer prisluškuje dežju, tako osovraženem pri ljudeh v mestu. “V tej divjini sem se ponovno naučil spati. Tu nisem tujec,” piše. “Tuj sem hrupu mest, ljudem, grabežljivosti strojev, katerih moč nenehno brni in brez počitka golta noč. Tam, kjer prezirajo dež, sončno svetlobo in temo, tam jaz ne morem spati. Ničemur, kar je umetno ustvarjeno in kar hoče nadomestiti podnebje gozdov ali prerij, ne zaupam. Ne morem zaupati krajem, kjer zrak najprej zasmradijo in nato očistijo, kjer vodo sprva naredijo smrtonosno in nato varno z drugimi strupi.”

Podkrepljen s citati različnih mislecev zagovarja samotno življenje: “Biti kontemplativen je biti izobčenec. Kot je bil Kristus. Kot je bil Pavel.” Svari pred iluzijami kolektiva, ki nam vsiljuje potrebe, s katerimi si podjarmi posameznika. “Šele v puščavi samote in praznine lahko spoznamo, da sta strah pred smrtjo in potreba po samopotrjevanju iluzija,” piše in poudarja empatijo - samotar njegovega kova ni ljudomrznik, nasprotno.

A tovrstna spoznanja, dodaja, bomo danes prej kot v teoloških traktatih našli v meditacijah eksistencialistov in gledališču absurda - sam se navdušuje zlasti nad Ionescovimi Nosorogi.

Časi se spreminjajo, Merton ugotavlja leta 1965: “Danes je problem v tem, da puščav ni več, je samo še kmečki turizem.”