Duša ni nikoli pripravljena na bombo

Knjižna polica
, posodobljeno: 17. 01. 2026, 11:00

Trst, 1974 je izjemno berljiv roman, ki za preprostim naslovom skriva preplet zgodovinskih dogodkov, nekdanjega vzdušja v “našem” in “njihovem” mestu ter usod fiktivnih oseb, mladega simpatizerja fašizma, njegovega nesojenega dekleta, slovenske Tržačanke, in njenega mlajšega brata ter mladostniškega Pasolinijevega oboževalca, kakopak geja. Branje je vsaj tako vznemirljivo kakor kakovostna netflixova serija.

Trst 1974 Massimiliano stefani

Massimiliano Stefani: Trst, 1974, prevod Veronika Brecelj, 1974, Mladika, Trst, 2025, 20 evrov

Foto: Mladika

Sicer tržaški pravnik Massimiliano Stefani je v svojem tretjem knjižnem delu, ki ga v slovenščini beremo v odličnem prevodu Veronike Brecelj, vpletel več pomembnih tem, med katerimi so odraščanje, prve ljubezni, medvrstniško in siceršnje nasilje, sprejemanje spolne identitete - tudi v povezavi s tedaj zvezdniškim pesnikom in režiserjem Pier Paolom Pasolinijem, ki je obiskal Trst, eden od likov, Lorenzo, pa mu napiše pismo -, duševno zdravje - z likom Angela Norca avtor uspe spregovoriti tudi o reformatorju Francu Basagli, ki je razpustil “umobolnice” - in seveda sovraštvo do manjšin, zlasti slovenske, saj je bila v tistih letih znova na pohodu skrajna desnica, ki je privržence novačila med mladimi. Zato se roman, razdeljen v tri dele, Pomlad, Poletje in Jesen, začne spomladi z bombo, ki je eksplodirala v šoli pri Svetem Ivanu, a k sreči v času, ko ni bilo nikogar v stavbi. Povsem drugače je bilo poleti 1974, ko je bomba na vlaku Italicus med Firenzami in Bologno terjala ogromno žrtev.

Mračna duša še živi

“Tistega, ki ni seznanjen s temi dogodki, naj spomnim, da je šlo (v primeru bombe v slovenski šoli, op. a.) za etnično in politično sovraštvo zoper slovensko narodno skupnost in za neusmiljen boj proti dvojezičnosti v šolah. Protislovensko petelinjenje in protislovanska nastrojenost sta bila dobro zakoreninjenja in sta še danes,” v spremni besedi, ki je izšla tudi v izvirni italijanski izdaji piše Gianluca Paciucci, ki obenem priznava, da se je v mestu seveda doslej veliko spremenilo, a v njem obenem še vedno živi “mračna duša”, ki kdaj pa kdaj žal nezadržno privre na dan, zato, pravi, se zgodovinski boj ni nikoli zares sklenil. Knjiga, ki je v izvirniku izšla leta 2022, pa je zdaj žal še bolj aktualna, saj smo priča novi fašistizaciji družbe na globalni ravni, z Melonijino vlado v Italiji pa še posebej, saj ne zmore niti obsoditi novih fašističnih ekscesov, ki se kar vrstijo.

Če se vrnemo k romanu, velja še omeniti, da so vsi mladi junaki kakopak obremenjeni s svojimi težavami, ki pritičejo tako odraščanju kakor zgodovinskemu času, v katerem živijo. Med drugim se denimo Ruggero in Maja znajdeta na nasprotnih političnih polih, Ruggero je del novofašistične družbe, Maja pa, pripadnica slovenske skupnosti, poišče zatočišče med mladimi levičarji, kjer pa doživi drugačne vrste hladen tuš, šovinizem, ki, kakor omeni Paciucci, ni značilnost nobene politične struje, temveč je sestavni del vseh opisanih svetov.

Tudi vodnik po Trstu

Na koncu je treba še poudariti, da je delo tudi svojevrsten vodnik po znanih in manj znanih delih Trsta, od Svetega Ivana do Drevoreda 20. septembra - Akvedota za starejše, Ljudskega vrta, Barkovelj s plažo, ki ima obliko ušes Miki miške, celo dolini Glinščice in še marsikaterem kotičku, ki bralca kar vabijo, da jih razišče. •