Edinstvena Mefologija za začetnike in nadaljevalce, ki se bere in posluša

Stop! Premor. 75 let?! Drago Mislej - Mef je sredi lanskega oktobra dopolnil 75 let? Naj bralke in bralci ne zamerijo iskrenemu presenečenju, a marsikdaj se zgodi, da kaj zares ozavestimo šele, ko je zapisano, kakor se še reče, črno na belem ali pa črno na svetlečem se ekranu. Kdor pozna Mefa (in novinarji Primorskih novic ga poznamo, pa ne le zaradi njegove kantavtorske poti, temveč tudi ker je bil nekaterim v prejšnjem tisočletju šef), lahko priča, da je vsaj že nekaj desetletij preprosto v najboljših letih. Dolgoletni novinar, urednik izolskega tednika Mandrač (le uradno upokojen), založnik in urednik založbe Graffit Line, iskra, ki je, kjer se v Izoli Ljubljanska ulica razširi v Largo pri špini, zanetila več iniciativ - od galerije do festivalov, kakršni so Šalšijada, Bazilikijada, festival dokumentarnega filma in najbolj znanih poletnih koncertov, pa librarno - ter seveda tekstopisec in kantavtor je eden tistih, ki ga sloviti emšo ne omejuje pri navduševanju nad sodobno glasbeno ustvarjalnostjo (med naključnim sredinim obiskom nam je ravno pojasnjeval, da je že pravi oboževalec skupine Kokosy) ter tako obiskovanjem, prirejanjem in nenazadnje nastopanjem na koncertih, na katere se v zadnjem obdobju odpravlja v družbi mlajše generacije glasbenikov, zbranih v skupini Novele, poimenovane po zadnji Mefovi knjigozvočnici iz leta 2024. Da, kakor poudarjajo avtorji antologije Pesmi letijo v nebo, je Mef tudi inovator, saj je zadnja dva albuma (pred Novelami leta 2022 tudi Ljubljanska 45) izdal v obliki knjigozvočnic, kjer glasbo na fizičnem nosilcu spremlja knjiga, v kateri so poleg besedil tudi pripovedi o časih, krajih in ljudeh.

Darilo Mefu in vsem nam

Tik pred novembrskim knjižnim sejmom se je kasetam, ploščam, cedejem, knjigozvočnicam in knjigi esejev, ki je pod naslovom Naših sanj pa vam ne damo predlani izšla pri idrijski založbi Bogataj, pridružila obsežna antologija Pesmi letijo v nebo. Pobudnik zanjo je bil Mefov prijatelj in kantavtorski tovariš Jani Kovačič, s katerim sta v uredniškem odboru izjemno vsebinsko bogato delo soustvarjala še dr. Milena Mileva Blažić, slovenska literarna zgodovinarka in profesorica na Pedagoški fakulteti, ki je poskrbela za zanimivo literarno analizo Mefovih besedil, in Armando Šturman, radijski urednik, kitarist in Mefov kolega iz Narodnoosvobodilnega benda.

Darilo Mefu in vsem ljubiteljem njegove glasbe in besed je, kakor so zapisali v uvodnih besedah, pogled navzad in naprej na njegove pesmi, saj so Muze, ki ga rade obiščejo: “Kaliopa, ki skrbi za epiko in se diči z voščeno ploščico in pisalom; Klio, muza zgodovine, ki skrbi za zgodbe s papirusovim svitkom v rokah; Terpsihora, zadolžena za zborovsko petje in ples, z liro, običajno upodobljena v plesnem koraku; ter Talija, muza komedije z masko komedijantke, ki smeši vse, da je resnica znosnejša.” Še marsikaj obišče Mefa v nočeh, beremo v uvodu, in prav vse lahko bralec razbere iz zbranih besedil.

Glavnina obsežne knjige, ki obsega več kot 400 strani, je seveda posvečena besedilom. Ta so razporejena v dve poglavji; prvo je Pričevalec, v katerem so natisnjena tako kronološko kakor po zasedbah in ploščah, ki so izšle s skupinami Deseti brat, Narodnoosvobodilni bend in Novele, nekaj pa je tudi neizdanih. Nato sledijo pesmi iz razdelka Besedilec, ki so jih uglasbili Danilo Kocjančič, Marino Legovič in Sašo Fajon, izvajali pa najrazličnejši bendi in izvajalci - od Prizme, Faraonov, Zebre imago, Tabujev do Tinkare Kovač, Anike Horvat, Lare Baruca, Tulia Furlaniča in Slavka Ivančića, če naštejemo le nekatere.

Kritika, ironija, smisel

Tako kakor skozi besedila, ki v knjigi dokazujejo, da še kako vzdržijo kronski preizkus tiska na papirju, tudi mnenja, izjave in voščila, zbrana v razdelku MEFovanje 75, sestavijo ne le podobo človeka, temveč tudi svojevrsten odtis časa. Obenem pa tudi učbenik za vse, ki bi radi pisali besedila za popevke. Kakor beremo v sklepu Najkrajše stilne analize, še enega vsebinsko zgoščenega in izjemno povednega razdelka, “Mefova bibliografija razkriva prepoznavno temo identitete na več ravneh”: najprej osebni (kantavtor), nato lokalni (Istra, Izola, Primorska), zatem kulturni (slovenska glasba in literatura) in seveda na koncu še univerzalni (kritika, ironija, iskanje smisla). “Njegovo delo je most med popularno in visoko kulturo, med humorjem in zgodovinskim spominom, med lokalnim in globalnim.” Do kanonizacije, ugotavlja dr. Milena Mileva Blažić, bo treba prehoditi še nekaj poti, kakor, dodajamo, jo bodo še najbrž pred njim morali tudi Vlado Kreslin, Zoran Predin, nenazadnje tudi Jani Kovačič in še kdo. A prvi korak za Mefa je narejen že s tem izjemnim knjižnim delom, ki mu - če bi ravno konstruktivno iskali iglo v senu - lahko očitamo umanjkanja prgišča vejic, Mefovi “poetični licenci” kakšen pobegli rodilnik, celoti pa prelom, ki bi moral po našem prepričanju vsaki pesmi nameniti njen ekskluzivni prostor, pa čeprav bi zato knjiga pridobila še najbrž vsaj sto strani.

Drago Mislej - Mef:
Pesmi letijo v nebo

Graffit Line, 2025

428 strani, 28 evrov

Foto: Grafit Line

Med pesmimi, ki so odletele v nebo, ker jih je Mef preprosto napisal toliko, da jih je nemogoče ujeti med platnice, saj se še sam ne spomni vseh, pa je tudi besedilo za Časopis piše čas, skladbo, ki jo je napisal leta 1997, ob 50-letnici izhajanja Primorskih novic, zapel pa jo je Slavko Ivančić.

Za branje potreben zvočnik

Čisto na koncu velja opozoriti še na posebnost, ki knjigo najbrž uvršča med edinstvene antologije tudi onkraj domačih meja. In to so QR kode, ki spremljajo prav vse uglasbene pesmi (kar nekaj je tudi neizdanih, ki so prav tako dodana vrednost). Ko jih preberemo s svojimi telefoni, nas popeljejo do posnetka skladb, s čimer zapisano zaživi še v uglasbeni obliki, kar pravzaprav osmišlja celoto. Naj se bralcu v naprej opravičimo za sklepno stranpot, kajti besedilo, ki smo ga začeli z asociacijami, sklepamo še z eno. Pravzaprav s spominom. Prilogo 7. val, ki je 14. februarja praznovala 34. rojstni dan, je zasnoval pokojni kolega, urednik Robert Škrlj, ki je kasneje povabil k pisanju kolumn tudi Mefa, nekdanjega kolega, v devetdesetih tudi direktorja Primorskih novic. Ko je Škrlj v novem tisočletju na mladinskih straneh Planeta Alter in kasneje na glasbenih straneh objavljal naša besedila o glasbenih skupinah in njihovih albumih, je vedno vzdihoval, da bi moral obstajati gumb na strani, ki bi ob članku še predvajal muziko. Ekola, dragi Robert, pa so uresničili tvojo željo! Mefovo knjigo lahko beremo in poslušamo! •