Gibanje ni le sprostitev, je orodje za razvoj uma

Zapisano je le ena izmed številnih zanimivosti iz knjige s podnaslovom Kako nas gibanje ustvarja, ki bralca kar posrka. Posamezni razdelki so kratki, tri ali štiri strani, na koncu vsakega pa je vprašanje, ki kar kliče po nadaljevanju. Nakazano vprašanje je pravzaprav povabilo - ne k popolnosti, temveč k pristnosti; ne k športnim rekordom, pač pa k notranji usklajenosti.

“Pisal sem iz želje, da bi bolje razumeli načine, ki nam pomagajo polneje živeti in se starati. Predvsem me zanima, kako nas lahko gibanje krepi, plemeniti in poživlja,” pravi Urban Praprotnik, športni pedagog in tekaški trener. Pravzaprav je guru rekreativnega teka pri nas - tako ga je označil Samo Rugelj, vodja založbe UMco, tudi predan tekač in avtor več knjig o teku (in še mnogih drugih). Praprotnika poznamo predvsem kot ustanovitelja in gonilno silo ljubiteljskih tekačev (in pohodnikov), povezanih v skupnosti Urbani tekači. Ves ta čas raziskuje razmerje med gibanjem, zdravjem in življenjsko radostjo. Z ženo Jasmino Kozina Praprotnik, Pirančanko po rodu, vodita program vadb, taborov, popotovanj.

“Želim si, da bi se čim več ljudi naučilo uživati v telesnem naporu,” pojasnjuje pisec, ki takole utemeljuje naslov knjige: “Korak naprej zato, ker ostajanje na mestu ni vedno počitek. Včasih je zastajanje. Ujetost. Telo se sčasoma navadi na mirovanje, a duša začne postajati nemirna ... Korak naprej spremeni naš notranji kompas: neha nas vleči nazaj. Hoja in tek nam pomagata stopiti čez - čez ovire, navade, dvome.”

Ključno je torej, da se naučimo na napor gledati prijazno in ne z odporom; da gibanje postane za nas nekaj, česar si želimo in ne prisila. “Ko začnemo uživati v naporu, ugotovimo, da se telo in duh krepita hkrati. Da napor ni sovražnik, temveč prijatelj rasti,” je spodbuden Urban Praprotnik. Pot do takšnega odnosa je veliko lažja, če razumemo, kaj se dogaja v našem telesu. Slikovito, tudi z zgledi iz vsakdanjega življenja, opisuje, kaj se z nami in v nas dogaja ob gibanju in na bralca prenaša radovednost, ki z avtorjem išče predvsem prijetne občutke v telesnem naporu.

Obenem pa Praprotnik poudarja, da mišice živijo od napora in so tudi hranilna zaloga telesa. Njihova naloga je gibati okostje; kosti potrebujejo to gibanje, da ostanejo močne. Ko obremenjujemo mišice, spodbujamo tudi obnavljanje kostnega tkiva. Praprotnik pravi, da je skušal razpreti misel, da je gibanje več kot vaja. Je način, kako si znamo bolje odgovoriti na ključni vprašanji: zakaj in kako. Izjemno premišljeno zasnovano in sistematično delo je pisano tako, da je razumljivo vsakomur. Pomaga nam do zavedanja, da nas gibanje ustvarja, neguje in navdihuje. •