Od čarovnije in utopije vse do deziluzije
Prvenec Matica Slapšaka, zbirka dvajsetih sila raznolikih in z veliko domišljije pregnetenih zgodbic, ima že v uvodu pojasnilo o nastanku: vse so zapisane v zvezdah.
Najdemo jih na temnem nebu, kjer jih mama treh otrok vsak večer premika tako, da nastajajo pravljične podobe, ki jih, ko otroci zaspijo, oče lovi v veliko mrežo. In, dodajamo, kajpada zapiše.
Da Matic Slapšak, tudi sam oče treh nadebudnežev, nemalo navdiha črpa iz družinskega okolja, je mogoče hitro odkriti: medtem ko vsi domači spijo, škratki pospravljalčki iz krajše pravljice Velika skrivnost vse pospravijo in počistijo. Marsikateri starši se ne bi branili niti škratov iz sklepne, kompleksnejše pravljice Škrati Igračarji in Kamniti velikani - prvi nepospravljene igrače odnesejo, da jih ne bi Kamniti velikani pomendrali, ter jih shranijo v zavetiščih. In jih kasneje podarijo otrokom na tistih koncih sveta, kjer igrač nimajo.
V zbirki najdemo pravljice, ki jih poganja čarovnija. Take so Lovilec sanj, Ko se ustavi ura, pa tudi najdaljša in najkompleksnejša, o deklici Viti, ki z uroki premaga kralja dežele Zoprnije Tarasa in od očeta dobi najdragocenejšo formulo za čudežno zdravilo zoper vse slabo - ljubezen. V zbirki je tudi lepa, utopična in obenem poučna Panov gozd, o krasni neokrnjeni oazi, kjer se narava in neznaten delček človeštva z združenimi močmi uspešno upreta uničenju v imenu napredka. Kar pa, kot vse kaže, najbrž ne bo uspelo pingvinoma Tinki in Albinu na Antarktiki. Tudi na tem delu planeta, kjer živali menda še ne poznajo ljudi, že čutijo posledice njihove prisotnosti: grozi jim dvig temperature morja, ki je že postalo plavajoče smetišče. Tu pisec poskrbi za streznitev: “... ko pingvinom vzamemo zadnjo kocko ledu, bomo tudi sebi vzeli poslednji košček zemlje ...”
Knjigo Zvezdne pravljice krasi privlačna naslovnica, bržkone najbolj posrečena med ilustracijami mlade avtorice Klare Lapanja. Iz zgodb vejejo toplina, iskrenost in kljub ponekod ne povsem posrečeni didaktičnosti (denimo v zgodbi Viktorija) predvsem želja, da bi mladi bralci odnesli karseda veliko spoznanj o tovarištvu, spoštovanju soljudi in narave. In navsezadnje o minljivosti vsega, kar imamo za samoumevno.