Odrešitev v romanu

Peter Čeferin, odvetnik z najdaljšim poklicnim stažem v državi, je moči in znanje za najnovejšo slovensko kriminalko Sodni dnevi združil s preiskovalnim novinarjem Vasjo Jagrom.

Ko uspešnemu in idealističnemu odvetniku Edvardu Meliku po hudi bolezni umre žena, se ne utaplja v obupu in samoti, ampak prevzame zahteven primer smrti bogatega slovenskega poslovneža Karla Marona. Moškega so ustrelili v njegovi počitniški vili v Budvi v Črni gori, tožilstvo pa za smrt krivi mladeniča, ki je bil z Maronom v razmerju. Premožni poslovnež je tik pred smrtjo v oporoki ljubimcu zapustil veliko denarja, kar se je tožilstvu med drugim zdel prepričljiv dokaz za zločin. Prekaljenega odvetnika obupani mladenič prepriča o svoji nedolžnosti, saj začuti, da je v igri nekaj več. Njegova slutnja se kmalu potrdi, zato razburka mafijske naveze od Beograda do Münchna. Bralec se tako ves čas sprašuje, ali bo odvetniku uspelo dokazati mladeničevo nedolžnost in potrditi sum, da je umor povezan z balkansko mafijo?

Kriminalna drama, v kateri Melik poleg skrivnostnega umora rešuje tudi svoje osebne stiske, je nadvse napeto branje o mafijski korupciji ter brezobzirnem hlepenju po denarju, ki razkrajajo temelje sodobne družbe.

V fikcijo sta avtorja zlila zgodbo, ki je Čeferina preganjala že več kot desetletje. Gradivo za knjigo je zbiral in iskal dve leti. To so bili po avtorjevih besedah preverljivi sodni spisi, medijski prispevki, objavljeni v državah nekdanje Jugoslavije, in pričevanja ljudi, ki jim je zagotovil anonimnost. Odvetnik je izdal, da roman temelji na resnični zgodbi. To je bilo sojenje Ivanu Periću, ki je bil za trojni umor v Rovinju obsojen na več kot tridesetletno zaporno kazen. Po tistem, ko mu nedolžnosti ni uspelo dokazati na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, mu je kot edino zadoščenje ostal roman. Imena v zgodbi so spremenjena, pa tudi druge okoliščine. Jager je gradivo v barvito, bogato, sočno in napeto zgodbo vpletal sedem mesecev. Oddaljil se je od konkretnega Čeferinovega primera in se osredotočil na literarno ustvarjanje, pri katerem pa si je lahko dovolil več sočnosti kot v novinarskih prispevkih.